brumec.org

Božič na Veliki planini

Odšli smo relativno zgodaj, v izogib gneči. Vsekakor je bil plus tudi to, da smo ujeli še tisto pravo svetlobo. Ponoči, ko tja gor rine večina naroda, se pač ne da fotografirati. Takole je torej bilo okrog treh popoldne.

Takole pa potem, proti večeru, ko je sonce zahajalo za meglicami v dolini. Že samo ta svetloba je odtehtala celoten izlet.

Po nekaj klobasah in podobnih zadevščinah je bila ura enajst in počasi smo se odpravili proti Mariji Snežni. Letos cerkev ni bila osvetljena, prav tako niso poskrbeli za ozvočenje. Tule se mi posebno zanimiva zdi četrta fotka, kjer en del osvetljujeta bakli, drug del čelne svetilke, nad tem pa se je utrnila raketa. Slikano iz roke, slabi dve sekundi.

Naslednje jutro pa pot v dolino. Planina je bila prazna, snega dovolj, vreme pa… No, saj sami vidite.

Kje pa ste vi preživeli božič?

Fotografski tečaj – prideš?

Ravno sem pregledoval prijave na letošnji tečaj fotografije v Kamniku, pa vidim, da so (vsaj) tri mesta še prosta, zatorej recimo takole:
V sredo, 17. decembra, se ob sedmih zvečer začne fotografski tečaj v organizaciji FK Kamnik, ki ga vodiva Jaka, ki je o tem nekaj že napisal, in jaz. Celotna zadevščina traja 10 ur, program pa si lahko ogledate na spletni strani kluba. Če povzamem: nekaj teorije, nekaj obdelovanja v Photoshopu in Lightroomu, zadnji dan pa fotografiranje na terenu (če bo vreme dalo, dopoldne, sicer pa se bomo že dogovorili).

Prijavite se lahko na e-mail naslovu, ki je objavljen na strani kluba, lahko pa me tudi pokličete in se dogovorimo. Lansko leto smo se imeli super, najbolj pridni ponavadi kar ostanejo v klubu in se skupaj učimo naprej. Upam, da koga zamika in se bomo videli!

Miklavževi pogledi

Z Miklavževe dramske predstave. Za devilfoxa.

Fotkati se da tudi brez Miklavža =) Všeč?

Štajerska

V začetku avgusta, ko je bil sneg še daleč. Na dan, ko smo z Mojco in Nejcem prekrižarili Slovenijo. Ena fotka, ena obljubljena dežela =)
Za tiste, ki bi radi zamenjali ozadje, pa malce večja verzija.

Moja pokopališča

Vsako leto, vsak prvi november, vedno isti kraji. Vedno enaki motivi, a kljub temu vsakič drugačno videnje večnosti.

Kako sva šla z Mojco na Pag. No, skoraj.

Zadnjič smo se na sestanku foto kluba pogovarjali o tem, kje na morju smo preživljali poletje. Če so drugi bili v Grčiji, na Irskem, v Egiptu in še kje, potem je bilo moje morsko poletje bolj ubogo. Enkrat smo šli v Strunjan brodit po tisti umazani vodi, enkrat pa v Portorož v tisto mrzlo vodo, oboje za eno sobotno popoldne. In to je to; po vseh velikih planih z letali in hoteli in še čem se je razpletlo z dvema popoldnevoma. Ampak enkrat sva šla pa skorajda na Pag!

MC Kotlovnica je organiziral prireditev Pozdrav iz Kotla, ki je bila super! Dejansko nekaj najboljšega, kar se je letos pripetilo Kamniku. Tako je, ne le v Kamniku, ampak dejansko Kamniku. Spremljajoča zadevščina je bil fotografski natečaj, kamor smo lahko poslali fotke, glavna nagrada pa je bil en teden na Pagu za dve osebi (tista standardna destinacija Novalja-Zrče). Mojca je seveda takoj dala komando, da se moram posebej potruditi, da bova končno nekam šla. In sem se, zelo. Pripravil sem kopico fotografij, jih preudarno izbral in odposlal. Nato sem živčno pričakoval rezultate. Can’t let my girl down, can I?

Sporočili so mi, da je moja fotka dobila prvo nagrado. Yay. Vesel. Pa šibava z Mojco na Collegium, da bi unovčila kupone in rezervirala termin. Relativno prijazna mladenka (aaaight) nama je najprej povedala, da morava plačati davek na nagrado. Hm, what? Poleg tega bi morala plačati še avtobusni prevoz do Paga in še vsakodnevne prevoze od hotela oz. apartmajev do plaže in do nekega zabaviščnega prostora. Aha. Na hitro sem pomnožil številke in ugotovil, da bi naju tale nagrada prišla dobrih 400 € za oba skupaj.

Pag kar naenkrat ni bil več tako privlačen. Tako sva sklenila, da denar raje prihraniva za kaj drugega, pametnejšega. Priznajmo, za dobrih 400 evrov obstaja tudi kaj zanimivejšega kot tista dva kluba v Novalji (število in kraj nista nujno točna, ker še nisem bil tam). In tako sva šparala in nabrala dovolj, da greva spomladi v Pariz. Sicer ne bova na morski plaži pod senčnikom, a tudi vožnja po Seni nekaj šteje. In verjamem, da bo tudi s fotografskega stališča slednje potovanje prijetnejše.

Pa naj zaključim še z vzrokom najinih težavic, ki to niti niso bile… Fotografije s festivala Pozdrav iz Kotla, prvič javno. Vtisi nedvomno zaželeni. Še bolj pa potovalna priporočila (je kdo že bil v Parizu, perhaps?)

Pa še zmagovalna