brumec.org

Logarska dolina

Pa smo spet skupaj. V nedeljo sva z Vesno prišla domov s tridnevnega potepanja po Logarski dolini. Ko sva prišla do turistične kmetije Plesnik, je pričelo snežiti, zjutraj naju je pričakal sneg, vseeno pa sva se odpravila na Klemenčo jamo. Vzpon fin, spust baje še bolj, nato pa kosilo in počivanje.
V nedeljo sva si ogledala še Iglo ter katedralo v Gornjem Gradu (see, obe z veliko začetnico?), kjer je bil včasih sedež ljubljanske (pridevnik, z malo!) nadškofije. Dobro, opis naj bo kratek, zdaj pa fotke, yay.
Po dolgem času spet nekaj novega v galeriji.

Blonde redhead

Med pripravami na Logarsko sem v omari naletel na mojo najljubšo kapo iz mladosti. Še vedno mi paše :)

P. S. Sem sploh omenil, da greva v Logarsko danes? Še 4 ure and counting!
P. P. S. Smo že preko 100 tisoč, yay!

Trenutek oddiha

Vesna se je domislila, da me spravi stran od računalnika, celo stran od prijazne domačnosti naše hiške na Zduši. Namerava me spraviti v Logarsko dolino. Ne le izlet, temveč kar tridnevna odsotnost od vsega omiljenega (modem, hihi). Prenočišče (z zajtrkom) je rezervirala v turistični kmetiji Plesnik, na kosila in večerje (in dopoldanske ter popoldanske malice) pa bova hodila k sosedu. Morda tudi na kopanje, bomo videli. Jaz se nameravam umiti že prej :)
To naj bi bil odklop, a vseeno ohranjam malo upanja, da bom vendarle lahko prišel do kakšne TCP povezave. Vsaj za to, da si preberem novih 47 replik na moj zadnji vnos, kjer bo pisalo, kako mi zavidate :) In kako jaz lahko vsem, ki so šli s Stewiejem na koncert klasične (opa!) glasbe.
No, če pa se dogodi “worst case scenario” (nezmožnost priklopa), sem dolžan dati nekaj napotkov:
– do NOT disturb
– trudite se biti srečni (ali povprašajte Inchy za nasvet)
– spremljajte števec na dnu strani in veselo vzkliknite, ko bo presegel 100 tisoč (!!) obiskov (jaz vzklikam z vami)
– dnevno obiskujte Slepo črevo (crni, pricakujem vsaj 800×600 banner v zahvalo:)

Denarne zadeve

Tistega dne sva šla z Evo na vlak, ona z mesečno, jaz brez karte in s poštenim namenom, da jo kupim na vlaku po redni ceni. Štepar pa mi je zatrdil, da mi mora sedaj računati 500 SIT več, ker jo kupujem na vlaku. Pokazal mi je celo pravilnik, kjer sem si to lahko prebral, ujel pa sem še en dodaten glimpse na člen, ki pravi, da se karta lahko kupi na vlaku, če je ne moreš kupiti na postaji. Dodatni stroški niso bili omenjeni. Vseeno sem bil tiho in plačal 970 tolarjev.
Danes sem šel znova na vlak brez karte. Lokalna prodajalka ponavadi malce pred zapiralnim časom zaključi z delom, zato ni možno kupiti karte, prej pa me ne mika iti. Ali dlje (do centra), kjer jih prodajajo do sedmih. Pridem na vlak, se usedem in začnem brati knjigo. Do mene znova pride sprevodnik in me poprosi za vozovnico, jaz pa mirno odvrnem, da bi jo rad kupil. S popustom, ha! Tip me pogleda, odpre cenik in mi računa 329 tolarjev. Pogodiva se za 330. Po eni strani sem bil malce razočaran, ker sem bil na vlaku praktično sam in sem imel slabo uro časa, da bi sprevodnika prepričeval, da mi ne sme računati neke abnormalne cene. Po drugi strani pa je lepo videti, da nekdo vendarle prebere vse člene pravilnika.
Posebna zgodba pa je Mečkator (ah, Mercator), kjer sem ta teden kupil napolitanke in sok, na blagajni pa mi je prodajalka računala x49 SIT (pozabil, koliko je bil x). Na pult dam tisočaka ter nazaj dobim x50 SIT. WTF? Niso resni… Sploh ne. Tolar mi je kar doračunala. Čisti dobiček se temu reče. Nisem se razburjal, ker tokrat je bila vrsta. Nisem takšen revež, da bi me tolar vrgel iz tira, ampak gre se za princip. Sploh po tem, ko sem danes v Delu prebral, da bo Mercator letos prislužil dobrih 12 milijard tolarjev.

Računica? Število dnevnih nakupov x število dni v letu x 1 tolar = Ogromno denarja. Upam, da bo šel moj tolar vsaj v športno sponzorstvo.

Kaj reči? So ljudje, ki razumejo finančno stanje študenta, so ljudje, ki ga poskušajo prinesti naokoli in so tisti, ki računajo preveč, pa se jim zdi to povsem prav.
Ne pustite se zapeljati. Kapitalizmu, seveda.

Anketa o blogih

Avtorica Katja, očitno študentka FDV, je za kdo ve kakšne potrebe sestavila anketo o blogih. Anketa je po mojem mnenju slabo zastavljena, saj so nekatera vprašanja precej nesmiselna, odgovori ponekod še bolj. Takisto izpušča precej potencialno zanimivih vprašanj. To je bila prva anketa na to tematiko, pri kateri sem sodeloval. Upam in verjamem, da bo naslednja boljša. Vsem, ki bi radi anketirali, pa svetujem, da se podrobno seznanite s tematiko.
Sodelujte v anketi (vzemite si 10 minut)

Koncentrirana čudnost nekega dneva

Saj ni bilo tako hudo, ampak daleč stran od česa pametnega. Zjutraj na faksu smo imeli seminar, po tem pa priprave za onega naslednji teden. We’re feeling eachother. Bo, nekaj zagotovo bo. Morda pa le naredim kak status update v četrtek. Kakor koli – delali bomo seminar o zgodnjem učenju tujega jezika. Knjige že imam, koncept tudi, še realiziram, pa bo.
Blah, blah… Sicer pa prav nič pretresljivega. Zmanjkalo mi bo dvdjev, zmanjkalo mi bo prostora v torbici, kamor jih zlagam, zmanjkalo mi bo prostora na disku in morda še česa, pa ne vem. Financ za vse to, recimo? Aja, to mi je že. Včeraj. Odprem denarnico in je bila prazna. Zazrl sem se v temno špranjo in se zgolj nasmehnil. Še vedno trdim: Bo že.