brumec.org

Powered by KKS

Zadnje tri dni kabelski internet dela obupno. Bolje rečeno – sploh ne dela. Vsaj ne tako, kot bi se spodobilo. Onemogočeno je normalno brskanje po spletu, saj se vsaka stran nalaga kako minuto, povečini pa se sploh ne odpirajo. Sprva sem živel v zmoti, saj sem delovanje neta opazoval predvsem ponoči, ko se linija do Ljubljane že tako sprosti, da je brez prekinitev delala 300 kB/s in več. Zvečer pa je stanje obupno, saj se na net zapodijo mladenke, ki veselo ircajo in downloadajo mp3je nekih glasbenikov.
Ko KKS vprašaš, kaj se dogaja in kdaj bo bolje, je replika presunljivo točna in informativna: "Saj imajo vsi take težave". OMG, a dajte no?! Če jaz hočem do vrha zapolniti linijo, mi mora ISP to omogočati, trenutno pa se zdi, da oboji čakamo na to, da se stanje popravi samo od sebe. Koliko časa še?

Zaplešimo

Vsako sredo ob sedmih imava z Vesno na PeF plesne vaje. Telovadba po domače. Uradno se temu reče "družabni plesi". Kdo ve katero leto zapored že skupine vadi Janja Zupan, ki mora biti po mojem mnenju neznansko potrpežljiva v družbi raznovrstnih antitalentov za motoriko s filofaksa. What’s in it for me? Predvsem sem tam po študijski dolžnosti, saj so to začetni tečaji, kjer povečini prav dobro obvladam osnovne korake. Danes sem bil celo pohvaljen s strani soplesalke, da je fino plesati z mano, woohoo.
Ja, nosoj smo preganjali swing in dunajski valček, čeprav bi verjetno marsikdo raje drink in dunajski zrezek. Nevertheless, ritem večine je milo rečeno obupen, želja po improvizaciji nična, sledenje (tudi napačnim) korakom pa na nivoju blebetajočih. Včasih samo stojim, gledam in se smehljam. So zabavni. In kljub temu da sem na začetku trdil, da je to moj edini plesni semester, me vedno mika, da bi plesal tudi drugi semester, ko naj bi bil to nadaljevalni tečaj. Bomo videli, v trenutku šibkosti me kaj lahko premami kak ping pong, heh.
Sicer pa se je tudi Vesna danes zelo dobro držala. Bolje, kot sem jaz zadnjič držal Janjo Zupan, saj sem bil ves čas v strahu, da ji kaj zlomim. 175 cm in 50 kil zna biti precej krhka kombinacija. Naslednjič pa jive. Juhej.

Spet jaz

Zdravo. Še vedno sem tu, le malce premora je bilo potrebno narediti. Zadnja dva dneva sta bila precej v redu, predvsem danes smo se na predavanjih prav dobro zabavali. Interne šale sicer, a zato toliko boljše. Zjutraj sem našel nekaj svojih starih esejev za filozofijo iz srednje šole. Posebej zabavno se mi je zdelo, ko je profesorice Alenka pri kakšnem mojem primeru, ki sem ga označil za radikalnega, dopisala, da je jako trapast. Hm, verjetno bi marsikaj sedaj napisal drugače, a ravno ti trapasti priboljški (ko sva s Kernom pisala o mezinčkomigajočih skeptikih, pa o nežno vijoličnih slonih in sebstvu nekega vsemogočnega škrata, recimo) so tisti, ki zabavajo kasnejšega bralca.
Verjetno še nisem omenil, kako je izgledal moj prvi profesionalno lektorsko popravljen članek. Od ene tipkane strani so štirje stavki ostali nespremenjeni. Marsikdo bi se držal za glavo, jaz pa le mislim, da lektorica ni doumela drugačnega sloga. Mar ni dolgočasno, da vse prispevke za filozofsko revijo ukalupijo in naredijo podobne? Vse enako, le tematika nekoliko variira. Kdo bo to bral? Ne vem. Vem pa, da bi lahko pritegnili širši krog, če bi dopustili tudi kanček slončkov z vijoličnim pridihom v kako resnejšo publikacijo. In potem v nedeljo izvem, da misli nova vlada s svojimi briljantnimi šolskimi reformami filozofijo, psihologijo in sociologijo narediti za izbirne predmete v gimnaziji. Ravno tisti predmeti, ki človeku dajo malce širši pogled na svet, ki mu odpirajo obzorja in komu celo namignejo pri bodoči poklicni usmeritvi, bodo sedaj neobvezni.
Kaj vse to pomeni? Na manjših srednjih šolah bo zaradi zmanjšanega zanimanja kar nekaj sposobnih ljudi izgubilo službe, takisto pa bodo šole proizvajale vedno več "tehničarjev", prav nič humanistično podkovanih. Verjetno to ustreza vladajoči opciji. Čreda, mi je rekla danes Urša na vlaku. Ja, prav res je tako, ovce bodo. Be.
Tako kot ovca postane marsikdo. Nekateri prostovoljno, drugi zato, ker jim tako ni treba razmišljati, tretji pa recimo pod vplivom družbe. Pa gotovo bi lahko odkril še kak vzrok. Poanta tega je, da pozabljajo, kaj je v življenju resnično vredno, kaj je pomembno. Recimo pristni stiki.
Verjetno je nekomu najlažje reči, da si zaposlen, da nimaš časa, ko bi se morda kdo rad pogovoril s tabo. Ali pa zaspan, utrujen od vsakdanjega sledenja čredi. Značilni obredi takih ljudi je "going out" vsak vikend, pa občasno ali redno popivanje z argumentom, da bo tako bolj veselo, elektronsko bolj (ali manj, bi se kdo strinjal) ozaveščeni pa za "redne kontakte" skrbijo s pošiljanjem ogromnih količin Fwd mailov. Potem pa pride kakšno pisemce, kjer tako vehementno piše "To sporočilo kroži že od leta 2002, pomagaj, da se ta krog nadaljuje. Tako boš rešil žensko z eno joško v Albaniji, v nasprotnem primeru pa ti bo crknil kemični svinčnik." In potem se sprašujem, kdo je tako naiven, da res verjame tem stvarem? Odgovori prihajajo vsak dan, vedno več jih je in vedno pogostejši so. Žalostno.
Kaj pa osebna sporočila? Kdaj ste nazadnje napisali mail, ki je imel vsebino? Le enemu naslovniku z le enim (pravim) namenom – pozdraviti ga, povprašati, zakaj se je hotel s tabo pogovoriti takrat, ko nisi imel časa. To je tisto, kar šteje, tisto, zaradi česar se splača biti tukaj na Zemljici. Inchy bi verjetno rekla – Naj vsak dan šteje.
Nietzsche pa dodaja: Prevrednotite vrednote. Res je tako.

Kako izbrati domeno?

Hecna domena je običajno predvsem posledica zmedenosti nesposobnega administratorja. Po namigu, ki mi ga je dal Leonardo, danes predstavljam deset zanimivih domen. Gotovo bi imeli radi mail naslov na kakšni izmed njih :)

Who Represents?, baza agencij za bogate in slavne
http://www.whorepresents.com/

Experts Exchange, baza nasvetov za programerje
http://www.expertsexchange.com/

Pen Island, stran, kjer lahko najdete kakšen kuli
http://www.penisland.net/

Therapist finder, najdite terapevta
http://www.therapistfinder.com/

Mole Station Nation Nursery iz južnega Walesa
http://www.molestationnursery.com/

Plinsko centralno ogrevanje
http://www.gasheating.co.uk/

Power-Gen, najdite električno luč v Italiji
http://www.powergenitalia.com/

OMG :)

Po mah

Člani veroučne skupine se vsako leto trudimo v cekrvi postaviti jaslice. Prvi korak je seveda ta, da gremo po mah v kak gozd, zadnji dve leti recimo v Kamniško Bistrico. No, letos smo nabiralsko posadko sestavljali Matej, Ines, Domen in zapisnikar (uf, opažam, da je Inchy že naredila zapisnik, eni so očitno še bolj pridni, eni pa smo le srečni, hehe).
Nikoli si nisem mislil, da je možno nabirati mah, ki je pod snegom, a vendarle smo se lotili te jako zabavne misije. Vse je zeblo v roke, mene pa kar ni in ni, pa ne vem, zakaj. Verjetno posledica tega, da sem nenavadno vroč, ker sem zadnje dni bolan, hihi. Vse je za nekaj dobro.
Nabiranje je potekalo precej hitro, kmalu smo imeli tri zvrhane škatle mahu in že smo šibali proti spodnji postaji žičnice na čaj. Tudi fajn. Zdaj ga bo le še treba odmrzniti, posušiti in čez čas stopiti v resno akcijo.
In zdaj sneži. Res sneži. Hihi, ubogi tisti, ki še nimajo mahu :)

Pa drugače?

Kot je marsikdo opazil, stran med mojim "dopustom" ni bila dosegljiva. Uradna različica pravi, da je šla z mano na izlet, neuradna pa, da je zmanjkalo elektrike. Še enkrat hvala Marku, ki si je vzel čas in popravil [re-boot]. Sicer pa sem v torek ponoči nekako zbolel, kar se vleče tudi še danes. Precej neugodno, ko nekaj časa sediš na weceju, nekaj časa pa z drugim koncem visiš zraven. V poduk: vrstni red JE pomemben (in ne ustreza opisu:)! Še dobro, da mi mami kuha čajčke.
Aja, povsod berem, da je zunaj sneg. Ah, niste resni, sneg je takrat, ko ostane par dni. Jaz sem svojega prvega letos doživel v Logarski, v naših koncih pa ni bilo še nič resnega.