9. March 2006 | |
Poslano v Vse
Spomladi in poleti kolesarim. Občasno tudi jeseni. Pozimi pa je mrtva sezona. Smučanje je precej drago, pa tudi nasploh je zunaj mraz. Zdaj pa ste ma Eva in Jana prepričali, da skupaj obiskujemo tedensko telovadbo v Rožni. Prejšnji teden smo tako nažigali namizni tenis. Muskelfiber = 4 dni.
Ping ponga nisem igral že od osnovne šole, torej kakih 7-8 let. Dolgo. Včasih smo ga igrali dnevno, a potem opustili sicer zanimivo igro.
Prav tako sem v osnovni šoli začel malce trenirati odbojko, ki smo jo pogosto igrali tudi v srednji šoli. Potem pa spet dolgo nič. Nekako 3 leta nič, če sem natančnejši. Danes pa spet. Badmintona ni bilo, zato sem postal član naključno izbrane odbojkarske ekipe v družbi s še petimi mladenkami v pajkicah ali kratkih hlačah. Osredotočen na igro. Tako.
Ugotovitve? Nekaj še znam, popolnoma za odmet morda še nisem, a vseeno je daleč od nekdanjega občutka, sploh za servis. Čeprav je res, da je rama medtem pretrpela že marsikaj.
A to morda ni najvažnejše. Že res, da je lepo, da so me znova pripravili do tega, da se športno udejstvujem. Prav tako je po svoje prijeten občutek, ko te bolijo noge in veš, zakaj. In da to niti ni slabo. Kar pa se mi zdi zares pomembno, je to, da se zabavamo. Zanimivo, kako dobro nam je šlo. Bal sem se, da nam bo žoga padala po tleh pred nos (Vrta PRESS), a mladenke so bile prav poskočne in zavzete. Tako dobro se že lep čas nisem zabaval. Že res, da je kakšna padla dol med tremi, že res, da ni šlo vedno vse po načrtih, a trudili smo se, smejali in neobremenjeno igrali. Rezultat? 1 nampram 1, pretežno pošteno, čeprav naslednjič bi jih lahko naklestili. A naslednjič nas čakajo nove ekipe in predvsem nove dogodivščine.
Jutri pa spet ne bom mogel vstati…
