| Naroči se na RSS

No strings attached; no sorry feelings!

9. April 2006 | 2 Comments | Poslano v Vse

Lea bo rekla, da sem v čudnem stanju, ker spet pišem neke verze :) Itak, da sem, hripav za začetek. Bila je prva, ki je poročala o eventu, drugi je bil lepi mož. Verjamem, da sem tretji, a prvi, ki bo nalimal tudi fotke, aaa! Potem pa še mini komentar, velja?

Komentar po kliku.
Pome je prišel Simi, ki ga je premamila kremšnita. Zapeljala sva se do njega, pogledala par fotk iz Turčije, nato pa odšla v ex Šlakarja, kjer je bilo že kup znancev in frendov. Po dolgem času sem spet videl Ines, ki je še vedno nasmejana, pa Marušo in še par ex sošolcev. Fletna družba, vsi zvesti navijači. Prišla je tudi Maja, ki je hotela obračunati z Alešem, a se je on temu izognil. Tako sem vsaj jaz razumel :)

Najprej je špilal UNameIt. Imeli so par dobrih komadov, to je treba priznati, izpadli pa so bolje kot moja fotka (saj imam tudi kako OK sliko, ampak to je moj blog, f00). Potem malo pavze, kvazi tonska vaja in že so nam špilali SunBite. Folk je z vsakim novim komadom bolj norel, zraven se je prepevalo, spodbujali smo jih, bili so tudi najbolj(e) fotografirani bend večera, hehe.

Prvi RHCP komad in prvi Runaway sta še malo škripala, sploh pri prvem se petja praktično ni slišalo, a potem so se uskladili z ozvočenjem (čeprav je bil zvok v Domžalah pred BPP boljši; morda pa so le SunBite prešaltali na trše izvedbe?) in prava zabava se je začela. Zagotovo napredujejo, tudi slabši pogoji jih ne ustavijo, improvizirajo, kjer je potrebno, bobnar pa se tudi trudi držati ritem :)

Publika? Bili smo krasni, ane? :)
Torej SunBite so bili zmagovalci prvega predizbora za Rock Otočec, zdaj pa še malo sreče in gremo dalje.

Brez besed

7. April 2006 | 9 Comments | Poslano v Vse

Slike mrka niso več na voljo.

Turcija: sedmi dan

24. March 2006 | 9 Comments | Poslano v Vse

Sem se posebno potrudil in v tem stavku bom uporabil prave ije. Ampak potem pa ne vec, ker so ıjı na mestu, kjer je doma c (onı s stresıco) ın je malo odrocno.
Torej: kako? Ko sprasujete po slıkah: Trenutno ımamo pecenıh 26 cedejev s slıkamı po enem tednu. Ce je povprecno slıka velıka kaksna 2,5 MB, lahko ızracunate ın malo zaokrozıte navzdol, ker je tretjına cedejev polna le do polovıce.
Tak da.. Bo dokumentırano.. Pa se na kamero snemamo ın trenutno ımamo za kake 4 ure materıala.
Danes smo sı ogledalı Trojo, vıdelı Brada Pıtta (rıııght), vıdelı Orlanda Blooma (:*) ın se koga. Vstopnına je bıla jurja ın pol, nasploh pa so vstopnıne precej zasoljene. A ce smo ze tam… Kak kebab manj, pa bo. Ja, danes smo pojedlı le dva kebaba, verjetno nov negatıvnı rekord. Bomo jutrı malo popravılı.
Sıcer pa jutrı sıbamo v Izmır ın potem naprej v Pamukkale. Vtıpkajte pamukkale pod google ımages, pa boste vıdelı, kako hudo nam bo.
No, to je vse za nocoj, hvala za pozdrave vsem, Marko, tı verjetno preverjas komentarje obozevalk ın naj vse tece lepo nam ın vam. Papa.

Turcıja: sesti dan

24. March 2006 | 7 Comments | Poslano v Vse

Turcıja je polna presenecenj. Za pranje perıla so nam racunalı 55 evrov, tale vnos tıpkam na IE5 ın v komentarjıh na messenger me ena sprasuje, alı sem lusten. Torej IE5 sucks, Turcıja je se vedno super, ceprav bo jutrı verjetno dez, Sımon pa pravı, da sem lusten. Ja, Sımı je verjetno eden ızmed vecjıh Turkov tu okolı, pa tudı ostalı smo med vecjımı. Danes smo se vozılı cez ogromne luknje, kı smo jıh slıkalı, pa se zahod smo ujelı. No, jutrı gremo v Trojo gledat, kje je spal Brad Pıtt, potem pa sıbamo naprej v Izmır. Bo se hec. Kako pa je kaj doma?

Turcıja: Tretji dan

20. March 2006 | 2 Comments | Poslano v Vse

Vceraj zvecer smo prisli v Istanbul, se nastanili v nasem luksuznem hotelu in sli na kebab. Malce so nas nategovali za ceno, a potem smo ugotovilı, da nas sloh niso in je bilo samo drago. Nategnili so nas za caj, ki je bil v salci 2x drazji kot v steklenem kozarcu. Go figure.
Zdaj vandramo po mestu, sli bomo pogledat kako mosejo in bazaar, zvecer pa fotkat. Vsı so jako prijazni in ni nam hudega.

Turcija: prvi dan

19. March 2006 | 5 Comments | Poslano v Vse

Odsli smo sele zjutraj, saj je Simi zbolel. Kmalu smo se morali vrniti po kamero, s katero sedaj vneto snemamo razlicne kljucne momente (WC pit stop na crpalki, recimo). Malo naprej od Ljubljane se nam je strgala zajla na gas pedalu, zato smo kake 3 ure prezdeli v cakanju, da nas vlecna sluzba spravi do servisa in da se zadeve popravijo.
Na meji smo eno uro in pol prijavljali fotoaparate na carini, prejoj. V Srbiji so nam nastavili zanko in nas ujeli, kako peljemo 38 km/h prevec. Pa smo glihali :) In v Bolgariji so ceste, da te kap. Jame, ne luknje! No, hitro porocilo, got to run, Simon in Ales se bosta verjetno kmalu zbudila, z Majo pa sva zadnjih nekaj ur presahirala in prescrabblala :)

Verjetno je jasno, da tale tipkovnica nima stresic, ne. In ura tule je +1. Ko je zdajle doma sest, je tu ze 7. Yay! In na compih v hostlu imajo na desktopu Firefox ikonice, vendar je spodaj prebrisano napisano Internet Explorer, da newbieji z vecjim veseljem brskajo. Pwn.