Še ena nogometna
"Dario Šimić je predčasno končal svojo jubilejno 81. tekmo."
Windows Live Messenger 8.0.0792 FINAL
Download.
A-Patch.
Pojasnilo? To je že tretja "Final" različica v zadnjih nekaj dneh, očitno gre za nov bugfix release. Nikjer ni natančno napisano, kakšne so spremembe (razen version number), torej lahko dokaj upravičeno sklepamo, da so bili vnešeni le manjši popravki, morda v načinu, kako WLM komunicira z omrežjem preko novega protokola, saj je danes prihajalo do pogostega sesuvanja celotnega .NET omrežja. V vsakem primeru je priporočen reinstall.
Windows Live Messenger 8.0.0787 FINAL
Končno različico Windows Live Messengerja že lahko prenesete. Download.
To je angleška verzija! Ostali bombončki (plus!) še pridejo.
A-Patch je že na voljo! Download.
A-Patch NI obvezen, je pa priporočljiv. Z njim lahko omogočite nekaj dodatnih možnosti v Messengerju, odstranite reklame in kup ostale navlake.
Slovenska verzija.
ZUBiju v spomin
Vem, da ga mnogi na poznate, vem pa tudi, da je mnogo tistih, ki ste ga poznali. V soboto zvečer je umrl moj dober prijatelj Sebastjan Zupan – ZUBi.
Prvič sva se zasebno pogovarjala na moj rojstni dan pred dvema letoma, nato pa praktično vsak dan, morda le besedo ali dve, pogosto pa dlje, mnogo dlje. Doživel je veliko, morda preveč, a vem, da mu ni žal. Bil je na stotine koncertih, pogledal na tisoče filmov, preposlušal toliko glasbe, da ga verjetno nihče izmed nas ne bo nikoli dohitel.
Ko je bil star enajst let, je bil prvič na operaciji. Rak na grlu. Odrezali so mu dobršen del grla, a z močno voljo in veseljem do življenja se je znova naučil govoriti. Mislili smo, da bo vse v redu, a rak se je ponovil. Spet so ga operirali, spet je izgubil govor, a njegov odziv je bil le "Bomo že!".
Pred časom mu je grlo oteklo in začele so se težave. Videlo se je, da ga je strah, morda prvič v življenju. Šel je k zdravniku, obljubil, da se bo oglasil, a nismo ga več slišali. Naslednji dan sem mu poslal SMS. Baje ga je dobil in je bil vesel; tako so mi povedali. Odgovoril ni nikoli, ker je kmalu zatem padel v komo, iz katere se ni več prebudil.
In zdaj ga ni več.
Bil je dober človek, prijazen do vseh, ki so so to zaslužili, pa tudi to tistih, ki si niso. Znal je biti strog, neizprosen in prikupno zloben, a z veliko mero ironije. Še pomembneje – znal je odpuščati.
Vedno ti je pomagal, ko je le lahko, pogosto se je za druge trudil bolj kot zase. Imel je ogromno prijateljev, še več znancev. Večina ga ni poznala osebno, a vsi smo imeli občutek, da smo vendarle vedeli, kdo je. Ni bil le nekdo na drugi strani povezave, bil je Človek.
V četrtek, na svoj petintrideseti rojstni dan, je želel iti v Bologno na koncert svoje najljubše skupine Tool. Tega se je veselil že pol leta vnaprej, a sedaj bo karta ostala v Zagorju, saj je odšel tja, kjer mu je lepše.
Ne bomo ga pozabili, nikoli. Hvala ti za vse, prijatelj, hvala, ker smo te lahko poznali.
Že vanprej hvala tistim, ki si boste vzeli čas in napisali poslednje sporočilo ZUBiju v spomin.
utrinki: 7
Beauty often seduces us on the road to truth.
DDoSamo se radi
Tehnični podatki
DDoS je napad, ki poteka preko spleta in je izveden na nek računalnik (strežnik). Zlobni heker vdre na kopico računalnikov na dobrih povezavah in nato na ciljni računalnik z vseh sočasno pošilja kopico TCP in UDP paketkov. Posledica tega je, da se napadenemu računalniku zamaši in sesede povezava na splet, preprosto povedano pa vse skupaj crkne. Če je zaščita resnejša, počepne le router (usmerjevalnik), če pa je mašina direktno priklopljena na splet, lahko pride tudi do kakega reboota (v najresnejših primerih).
DDoS napade izvajajo otročaji s premajhnimi e-penisi.
Slovenska realnost
Zadnje čase (mesece) je bilo v Sloveniji izvedenih precej ddos napadov na večje slovenske strani, predvsem tiste, kjer se bežno ali manj bežno omenja izmenjava datotek (Linux ISO fajli in podobne reči) preko spleta. Pade ena stran, pade druga, pade tudi tretja in morda spet prva, nakar tudi naključni opazovalci začnemo sklepati in iskati povezave. In odgovorne. Tako lahko recimo naletimo na spletno stran whitehats.si, kjer imajo že na uvodni strani zapisano sledeče:
Whitehats.si je sedaj tudi podpora antipiratskim organizacijam, in tudi sami smo odprli oddelek za antipiratizem.
V žargonu to pomeni "We’ll make your e-penis larger!". Na intelektualni nivo lastnikov tovrstnih strani kaže že uporaba vejice pred besedico "in" v precej očitnem vezalnem priredju, a seveda to ni merilo, saj se podobna nevšečnost lahko pripeti, vsakemu. [/sarcasm]
Imamo torej stran, ki uradno ponuja podporo antipiratskim organizacijam. Tu sta zanimivi dve dejstvi. Prvo je seveda to, da ta podpora ni nikjer natančneje (oz. sploh!) definirana, kar naključnemu obiskovalcu s kančkom suma dopušča možnost (ne?)utemeljenih špekulacij. Drugo je beseda "piratsko", saj gre tu za širši pojem, ki prvotno ne izvira s spleta, ampak je osnova povsem fizično izmenjavanje dobrin. Mar podpirajo združenja, ki bi rada preprečila prodajanje dvdripov na Bolhi in po oglasnikih? If only!
Verjetno je tudi kakšen manj tehnično ozaveščen bralec tega vnosa že zaslutil povezavo med ddosom in tovrstnimi "podporniki", a navsezadnje je to le nepotrjena domneva. Že res, da bi marsikdo lahko tudi z dokazi spremenil polarnost te domneve, a v končni fazi gre le za "našo" besedo proti "njihovi".
Tarče napadov
Napadalci so za cilj izbrali slovenske bittorrent trackerje. To ni trenutek, da bi razpravljali o legalnosti tovrstnih strani, moje mnenje pa je, da so del sive cone, torej ne povsem legalne, prav gotovo pa ne bi smele biti kaznive (pozor: ne bi smele!). Definitivno pa so kaznivi ddos napadi, vsaj v teoriji. Napad je izvršen, napadeni ima loge (zabeležke zgodovine napada), naslednji korak pa je prijava na Si-CERT. Si-CERT je podružnica Arnesa, kamor se lahko sporoči "varnostni incident".
Žal ni tako preprosto, da bi delovalo po principu "attack – report – counter-bust", saj napadalci za napade uporabljajo strežnike v kakšni Koreji, Nemčiji in še kje, kar pa je zanimivejše, je to, da se vmes najdejo tudi domači IP naslovi. Ker imaš IP naslove povezane s časi, za Si-CERT ne bi smel biti prehud napor ugotoviti, kdo je za tem, a vseeno ne pride do reakcije. Zakaj? Žal mi dejstva niso znana, špekulacije pa so baje lahko nevarne…
Zaključek
DDoSanje je popularno, skupina tistih, ki izvajajo tovrstne napade, pa omejena. Povečini se ve, kdo stoji za napadi, a protiukrepov vseeno ni. Tisti, ki bi po zakonu morali ukrepati, ne storijo ničesar, tisti, ki pa bi lahko poslali kak namig nazaj po enaki poti, pa so (k sreči) dovolj prisebni, da vedo, da to ni rešitev.
In mi, navadni uporabniki? Nadrajsamo, kakopak. Nihče namreč ne pomisli na "regular people", tiste, ki so obiskovali in še obiskujejo vse te strani. Morajo vsi tisti "nejeverni Tomaži" res vedno znova preverjati, ali ima yet another ddos še vedno enako velik vpliv na njihov e-penis?
Pripis
Morebitna nedosegljivost te strani ali katere izmed strani, s katerimi sodelujem, v prihodnjih dneh bo seveda zgolj naključje.
