Čokoladno tihožrtje
James Bond je nekoč dejal: "I thought Christmas only comes once a year."
Lea, beat this :D
10 Things We Hate About Apple
Ne bom prevajal, za kar se opravičujem, mislim pa, da moram tiste, ki razumejo angleško in jih malce zanimajo tech zadeve, opozoriti na lušten članek o Applu. Zabavajte se pri branju; vse je res :)
Blogerski kolesarski izlet
Zbrali smo se Domen, Domen in Medeja. Vabili smo tudi nekega Hobita, a je imel očitno svoje opravke v duplini nekje pod zemljo. Pa drugič, ne?
Z Medejo sva si zamislila cunning plan. Hotela sva iti kolesariti in iti na sladoled, pa sva rabila sponzorja, zato sva zraven povabila kar dva Domna; oba seveda z denarnico. Peljali smo se do zbiljskega jezera, se zadegali vsak v svoj ležanik s pogledom na jezero in uživali. Pravzaprav smo imeli presenetljivo dober tempo, saj smo bili tam prej kot v eni uri (kar pomeni, da je bila povprečna hitrost okoli 25 km/h). Na poti nazaj smo se ustavili na sladoledu v Žejah, kjer živi fotograf čmrljev. Kepice so bile velike, sladoled pa ne ravno poceni, zato je spet lahko častil Domen, hihi.
Še nekaj kilometrov do doma, skok pod tuš in rekreacije je bilo konec. 50 kilometrov takole prav paše. In ja, naslednjič midva častiva, mar ne, Medeja?
Kresovanje
Kres. Pa je mimo, je že prvi maj. Zadeva je super uspela, prišlo je precej ljudi; tudi tisti, ki jih nismo pričakovali, pa tudi Teja :)
Prižgali smo ga tričetrt na devet.
Nato so suh les počasi začeli zajemati plameni, mi pa smo lahko stali še precej blizu.
Segali so vedno višje, dokler niso prelomili butarice.
Potem pa se je začelo… Les je popolnoma zagorel in kaj kmalu je postalo zelo toplo in zelo svetlo. Glede na primerjavo z velikostjo naše butarice in glede na sosednji hrast je ogenj dosegel višino 15 metrov, kar je gotovo največji kres, kar smo jih imelli v zadnjih nekaj letih (oz. kar jaz pomnim).
No, kot sem že rekel, je postalo zelo svetlo :)
Glede na to, da nam je kozolcev zmanjkalo, bo težko še kdaj ponoviti kaj takega. Kdo ve. Zato pa nam ostajajo fotke in predvsem lepi spomini.
Juhu :)
Pester kolesarski dan
Začeli smo z mini družinskim kolesarskim izletom pred kosilom. Kam? Bolj po ravnem in dokler bo šlo. Pa smo šli v Cerklje (na Gorenjskem), držali dober tempo in prišli domov primerno utrujeni. 35 kilometrov je pisalo na števcu. Ni slabo za dobro uro.
Potem pa me pokliče Matej in vpraša, ali bi se šel peljat. Hm… Prav, a po ravnem. No, najprej mu je med pumpanjem odtrgalo ventilček, a je v dveh urah le našel ustrezno novo zračnico in zamenjal. Kar zapletena misija, sploh v nedeljo popoldne. Krenila sva, pobrala še Gašperja in skupaj smo (z nekaj postanki na vsakem drugem ovinku) pribrcali do Term Snovik, tam srečali še Romana in Tino in se nekoliko okrepčali.
Na glavni tuhinjski cesti so se potem naše poti ločile. Z Matejem sva se peljala naprej proti vzhodu, ostali trije pa proti domu. Matej, za katerega je bil to prvi izlet, je bil zelo živahen in me je pustil kar precej zadaj, nato pa me je počakal na vrhu Kozjaka. Dol sva šla skupaj in glede na števec (pravzaprav oba) sem očitno izboljšal osebni hitrostni rekord v spustu (brez poganjanja!) na 77 km/h :)
Na poti domov se je k sreči utrudil tudi Matej, zato sva brez problemov vozila skupaj; in to zelo hitro. Vmes naju je sicer malo pral dež, a nič zato. Odločitev, da greva domov čez Nevlje (pogledati, kje se skriva Domen, hehe), se je izkazala za odlično, saj sva srečala mojega najljubšega fizikalnega asistenta, ki je ravno praznoval rojstni dan. Tako sva vsak dobila dva kosa fine torte, potem pa čisto zares odkolesarila domov.
Total count: 78 km, give or take, verjetno malo več. Feels nice.
Gre naslednjič kdo zraven?
Priprave na kres
Prejšnji teden so podirali naš kozolec. Posledično je ostalo zelo veliko materiala in ker se prvi maj bliža, je bila logična izbira – kres.
Kres zaradi varnosti ne sme biti pretirabo visok, je pa zato toliko bolj masiven. Zagotovo bo še vroče.
Seveda smo ga prijavili tudi pri gasilcih, kjer so rekli, da bodo prišli pogledat, če jim pripravimo kakšno gajbo. Očitno bi na vsak način radi gasili… :) No, kot se spodobi, še nekaj fotografij. Najprej kozolec prej (pozimi) in sedaj, pa še kres iz dveh perspektiv.
