Megapiksli
Občasno na raznih forumih spremljam debate na temo “kateri fotoaparat kupiti” in v veliki večini primerov se na koncu odvija bitka megapikslov. Kateri jih ima več? Funkcije, oblika in velikost niso važni, pomembno je le število megapikslov.
Leta 2001 je bil predstavljen Canon 1D, profesionalni DSLR, namenjen za športno fotografijo, najboljši digitalni aparat tistega časa. Stal je 8500 € oziroma okoli 16 tisoč takratnih nemških mark. Imel je 4 megapiksle velik senzor. Fotografije, narejene z njim, so se pojavljale v vseh svetovnih časopisih, seveda tudi na naslovnicah.
Tomaž si je lastil aparat Canon 10D, ki je bil predstavljen leta 2003. Imel je 6 megapikslov, stal pa je dobrih 2000 evrov. Z njim je naredil fotografijo, ki je bila objavljena tudi na velikem obcestnem jumbo plakatu.
Dušan, član našega foto kluba, slika z Ivanom, Olympusom E-1, ki ima 5 megapikslov. Uporablja 2 GB kartico, kamor lahko spravi ogromno kvalitetnih posnetkov; prostora ima vedno dovolj. Njegova fotografija kolesarja je bila na zadnji razstavi Oko Kamnika razstavljena na prednji šipi avtobusa, približno 1 meter velika.
Trenutno trend v razvoju digitalnih fotoaparatov stremi k čim večjemu številu megapikslov. To opravičujejo z “več detajli”, nihče pa ne pomisli na difrakcijo. Ali pa na še bolj osnoven problem – shranjevanje slik. Si predstavljate, kako hitro zapolni kartico Sony A900 s 24 megapiksli in 5 posnetki na sekundo? Ali pa Nikon D3x s prav tako 24 megapiksli in Canon 5D mk2 z enaindvajsetimi. Malce se nasloniš na sprožilec in že je naša 2 GB kartica polna. Zadnji dober aparat z razumnim številom pikslov je Nikon D700 (12 mpix), ostalo pa je (glede na trenutne razmere!) le še pretiravanje.
Kakšne pa so trenutne razmere? Imamo fotoaparate v mobilnikih z 10 megapiksli in podobne bistre domislice. Razvoj je omogočil, da na male senzorje natlačijo ogromno točk, optika (objektivi) pa ostaja enaka. Tisti dobri stari objektivi (kakšen 50 f/1.4) so stari že dvajset let! Narejeni so bili za senzorje z nekajkrat manjšim številom točk. Zato bo treba nekaj spremeniti. Najlažja rešitev bi bila, da se megapixel race nekoliko ustavi, da se divjanje umiri. Dobro, dokazali ste, da zmorete, zdaj pa dokažite še, da veste, kje je meja. Zelo redki so tisti fotografi, ki dejansko potrebujejo toliko detajlov; za veliko večino namreč dvomim, da bodo kdaj delali dva ali tri metre velike printe svojih fotografij. Vsi ostali pa bomo veliko lažje živeli in delali z nekimi normalnimi senzorji, povprečno velikimi spominskimi karticami in manj kot 5 terabajti diska.
V naslednjem letu ali dveh bomo videli, kam se bo usmeril sedanji trend. Ali k vedno večjim karticam, diskom in senzorjem, kjer bo nujno potrebno sočasno prenoviti tudi objektive, ali pa k racionalizaciji števila megapikslov, vračanju k osnovam.
Zato pri nakupu novega fotoaparata ne glejte le na to, koliko megapikslov ima (za veliko večina je 6-8 povsem dovolj), ampak kakšna je kvaliteta slika, kako dober je optični (in ne digitalni!) zoom, kako se odreže v slabših svetlobnih pogojih in kakšen dinamični razpon ima. Predvsem pa se je dobro držati zlatega načela in nov fotoaparat izbrati glede na razmerje vrednost/cena.
Koliko megapikslov pa je za vas dovolj?
15. February 2009 ob 23:46
Jaz bi večji senzor (ne, full frame ni dovolj velik) z manj mega piksli in več dinamičnega razpona ter boljšim razmerjem med šumom in svetlobno občutljivostjo.
Škoda, da proizajalci ne berejo takih blogov ampak samo gledajo kaj lahko bolje in lažje tržijo.
16. February 2009 ob 0:19
Ja, dokler kupci padajo na “10 megapixlov!!” reklame, se jim splača šponati to.
Morali bi pogruntat recimo dvojni medium format senzor (dvojni v smislu, kot ima to fuji finepix porihtano v S seriji) z velikimi “šumless” piksli, ampak kaj, ko bi bila cena česa takega (vsaj na začetku) najbrž krepko čez 50 tisoč evrov.
17. February 2009 ob 20:21
se pridruzujem Jaki. Zame je ze 8M cisto dovolj. zele bi si vechji senzor. Vsaj full frame :)
17. February 2009 ob 22:05
Danes sem bil v kamniški nikon friendly štacuni, kamor je neka starejša gospa prišla kupovat fotoaparat. Prodajalka ji je natrosila kup podatkov iz kataloga, ji omenila, da ima 10 megapikslov in da ima zelo širok tele (!!) kot.
Jaz sem naprej stal zraven in začudeno gledal, ko pa se niti ni popravila, sem se začel smejat. In hecno je bilo, da je bil edini podatek, ki ga je gospa v končni fazi registrirala (in po katerem se je kasneje tudi odločila), cena. Ne v megapikslih in ne v milimetrih, temveč lepo v evrih. To pa razume.
20. February 2009 ob 11:23
no vidiš klemen in ravno zaradi tega nama boste “otroci” pomagali kupiti eno “navadno” zdevo za mamo, ki bo vseeno delala lepe slike in predvsem bolj hitro kot sedanja.
23. February 2009 ob 22:30
Ma, 5 je dovolj :D Sicer bi pa vedno večji senzor, to pa itak, Hasselblad, če bi imel cekin. Bolj realno pa 40d.
24. February 2009 ob 1:00
40D bi imel tudi jaz, se mi zdi kar best buy v DLSR razredu (če nisi prezahteven in če imaš kak spodoben canon objektiv za zraven) za tistih dobrih 700 evrov.
In ja, s 5 mpix se da praktično vse narediti :)
24. February 2009 ob 14:56
Meni je 8 več kot dovolj. Tudi 4 so dovolj za A3 fotke, boš lahko jutri ocenil. :)
Sicer pa je proizvajalcem vse jasno, samo logično je, da bodo špilali marketinško igro, ki jim prinaša veliko več denarja kot pa razumne poteze, o katerih se pogovarjamo mi ob tem tvojem prispevku.
Glede kamniške nikon friendly štacune lahko rečem samo LOL, čeprav je v resnici žalostno, da se laiki pri nakupu opreme niti slučajno ne morejo/smejo zanesti na prodajalce.
1. March 2009 ob 12:45
Jah, če smem podati svoje mnenje. Res je v trgovini gledajo, da prodajo, ne gledajo pa zakaj ga uporabnik sploh želi imeti. Jaz imam svojega Canon-a powershot G7 z 10 mega piksli in mi je povsem dovolj za to, kar ga uporabljam. Bolj me moti to, da nekateri naredijo z zelo dobrim fotoaparatom zmazek, ki ga prekaša vsak pol slabši aparat. Seveda je zelo pomembno kako fotoaparat nastaviš v določenih situacijah. To naredi sliko kvalitetno. Predvsem pa je važen tudi fleš in objektiv, ki dodajata sliki čistost in ostrino slike, ki jo vsi iščemo.
Vse to kar se pa dogaja pa je le denar in novinarji, ki za malo podpore pod mizo naredijo iz muhe slona v svojih člankih. Se mogoče še kdo strinja???
1. March 2009 ob 16:28
Tole bi si moral vsak nadobudnež prebrati :D
http://www.kenrockwell.com/canon/images/g10/gallery.htm
1. March 2009 ob 22:04
Ah, rockwell, največji pribijalec… Njegovo pisanje spada v podobno kategorijo kot maddoxov best page in the universe.
1. March 2009 ob 22:49
@devilfox
Podobna situacija se mi zdi pri prodajanju televizorjev z ravnimi zasloni. Prideš v štacuno in hočejo ti poturiti tistega z največjo diagonalo, nikogar pa ne zanima, kako daleč od tvja boš sedel, kako velik je prostor in podobno. Doživel sem že celo, da so domov privlekli nov veeelik televizor, potem pa sploh ni pasal v omaro, ker je ni prej nihče zmeril.
Mislim, da niso krivi novinarji, ampak pač PR+prodajalci, ki ti bodo poturili marsikaj, če od tega dobijo lepe marže, tudi kakšen “tele” široki kot.
devilfox, ti očitno poznaš zmožnosti svojega aparata in ga znaš nastaviti situaciji primerno, nekaterim pa pač starši kupijo dslr, potem pa nažigajo posnetke na zelenem območju in se jim zdi fino, ker imajo večjega od soseda.
3. March 2009 ob 0:24
Klemen, nikoli te ne bom ujel ;-)
3. March 2009 ob 0:36
Včasih so vsi veliki fotografi delali zanič slike. Morda sva pa na dobri poti? :)
11. March 2009 ob 14:23
[…] Megapiksli […]
25. May 2009 ob 22:05
Meni pa je teh 10MPix na 40D čisto preveč. Pri 14bit slikah to pomeni 12 – 14 MB fajle, kar je too much. Problem je, ker je sRaw pa malenkost premajhen. Včasih se potem zgodi, da mi je žal, da nimam večje slike.
26. May 2009 ob 0:59
Ja, saj to je, ker po pravici je za 95 % fotk dovolj “mala” resolucija, za kakšno redko vmes je pa fino, da je malo več detajlov… Tako da je vse stvar kompromisa. Lahko pa se zgodi, da se bomo vdali potrošniški mrzlici in pač kupili vsak tiste tri terabajtne diske in 64 giga cf kartice :)