Zgodovina interneta po slovensko
Včasih je lepo obujati spomine na začetke interneta v Sloveniji. Ne povsem tiste prave, ampak take, kot sem jih doživljal jaz in gotovo še kdo.
Z internetom sem se spoznal leta 1995. Prvi brskalnik? Netscape :) S tisto hecno ikono “ladijskega volana”, hihi.
V šoli smo se povezovali preko Arnesa, doma pa že preko SiOlovega dial-upa. Z 12 kbit modemom si bil glavna faca na vasi, ko pa smo nadgradili na 56 kbit/s in doživljali prenose s 6 ali celo 7 kilobajti na sekundo, je bila že cela veselica. Spomnim se atijevega navdušenega pogleda, ko sem odkril njegov outlook in se odločil, da bom trem prijateljem (ki so že imeli svoj e-mail naslov) poslal pošto s priponko. To je bil nek .doc file v velikosti dobrih 300 k, ker pa nisem poznal opcije CC, sem spesnil tri “različne” maile in se za več kot pol ure obesil na telefonske impulze. Še zdaj ne vem, kako to, da mi ni že takrat prepovedal računalnika za 10+ let =)
Glavni problem, s katerim smo bili soočeni v prvih letih brskanja po internetu, je bil precej preprost: kaj sploh gledati? Pri tem so nam pomagali spletni imeniki. Najbolj znan imenik v Sloveniji je gotovo bila Mat’ kurja, spomnim pa se tudi portala Slowwwenia. Kdor je hotel kaj pomeniti, je moral imeti stran vpisano v matkurji (hecno/žalostno dejstvo je, da nekateri to željo izražajo tudi še v letu 2010). Ti imeniki niso imeli nekih zapletenih logaritmov, ampak so razvrščali precej preprosto: nove vnose po datumu, znotraj kategorij pa po abecedi. Ob poplavi novih domen so bile predvsem popularne take, ki so se začele s črko A ali ali celo s številko (se spomnite aaunique?). Še en fun fact: več kot polovica je bila takih, ki je poleg matkurje poznala le še Sirotico =) No, kasneje pa še “šola je nora”, ki jo nek Prlek laufa še zdaj. Tudi stran našega astronomskega krožka je bila precej popularna ravno zaradi črke a spredaj. In vse te šolske strani so imele tako ljubko glavno domeno: kraticasole.lj.edus.si. Super za zapomniti, kajne?
Prve strani smo sicer gradili na yahoojevem spletnem servisu Geocities (ki je lani dokončno crknil), nekateri pa tudi na Lycosu in podobnih. Koncept je bil preprost in je rezultiral v tisočih generičnih domačih strani. Kdor je hotel biti kul, je kodo pisal sam, tisti “naprednejši” pa so uporabljali FrontPage, ki je efektivno poskrbel za desetletno neupoštevanje css standardov.
Kaj je pe nujna komponenta internetnega udejstvovanja? E-maili, seveda. Pri nas je bilo stanje nekako takšno: kdor se je v šoli prijavil, je imel guest.arnes.si, ostali pa kaj zastonjskega, recimo že propadli email.si ali pa nekoliko boljši volja.net, ki ga je zdaj posvojil Mirko. Konec devetdesetih smo doživeli razmah Hotmaila, ki je imel kar 1 MB velik Inbox. To se je microsoftovcem očitno zdelo tako kul, da so še en lep čas zadržali to kvoto. Pet let nazaj je bila situacija nekako takšna: nekateri smo že imeli GMail (beta, heh) z 1 GB inboxom, hotmail pa je bil takrat še vedno na 2 MB (v Ameriki sicer s 25, z malim hackom pa se ga je dalo povečati na 250 MB – zaradi tega hotmail še danes misli, da sem doma na Floridi). Dandanašnji je gmail nekje na 7 GB, hotmail pa na 5, če se ne motim. Moji Poljaki so že dolgo na 10 :)
Hotmail je preživel predvsem (zgolj?) zaradi messengerja, sumim pa, da podobno životari tudi yahoo (dobro, oni imajo še flickr, ne?). Ampak na prelomu tisočletja je bila situacija malce drugačna… Po nadgradnji dial-upa v ISDN je SiOL začel ponujati ADSL pakete (v ličnih namestitvenih kompletkih z IE4), pri nas doma pa smo opravili prehod na kabelski internet. 256 kbit/s, presneto! Takrat še z omejitvijo mesečnega prenosa (ki je ni nihče upošteval). Kar naenkrat čas ni bil več omejen z impulzi, kar je botrovalo razmahu ene najzabavnejših storitev: irca! link.si, arnes.si, pa triera in celo siol ircnet serverji, še pomnite? Ah, the good old days na kanalu #kamnik (in brave new world na #sfs), takeoverji, ddosi, mass deopi in scripte. Hihi. Ne bi preveč o tem, da me ne zanese :) Na irc me je pravzaprav napeljala šolska knjižničarka Erna, ki je trdila, da je to “must have” in da se tam lahko vse zmeniš. In kako prav je imela. Takrat se je začelo: po 10 ur dan za pentiumom 200.
Nato je prišlo obdobje forumov, ki so nasledili manj pregledne bulletin boarde (BBS). Viseli smo na Jokerju, dokler nas ni na kriva pota filesharinga zapeljal scorpy. Spoznali smo zabavni svet P2P, ki si zasluži svojo zgodbo, zato o tem morda kaj več drugič. Na hitro pa: Napster, audiogalaxy, Kazaa, eDonkey, DC++, FTP (T-rexov public ftp, kdo se ga spomni?) in last but not least – torrent trackerji. V šali lahko omenim le največja dva slovenska tistega časa: Suprnova in SloFS. Povsem različni zgodbi, a podoben konec. Spomini ostajajo.
To je moj trip down the memory lane. Kako pa se vi spominjate svojih začetkov na spletu? In kateri so tisti mejniki (in storitve), ki so zaznamovale preteklo dekado?
12. January 2010 ob 16:21
Mi smo prvi računalnik dobili, ko sem bila jaz v sedmem razredu oš in Nejc v šestem. Internet sem poznala samo iz šolskih računalnikov. Sicer pa me je bolj zabavalo iskanje risbic astronavtov in planetov in pisanje z različnimi pisavami kot spoznavanje neta. Danes sploh več ne vem kaj smo to uporabljali za en program. Ko smo dobili internet doma se prvo spomnim mat kurje. O ladijskem volanu prvič slišim. Ja in seveda irc, ki je bil zelo zanimiv in hvaležna sem mu za marsikatero prijateljstvo in dogodke. :)
12. January 2010 ob 17:46
Ampak res.. Ko so v Officu predstavili Word Art, je bil to en velik hec. V šoli smo morali delati seminarske in ko sem jaz natipkal že 3 strani teksta, so ostali še vedno bili pri naslovnici in obračali tisti wordart naslov, dodajali senčenje, ozadja in podobno. Skratka: grozno. In eni to delajo še zdaj.
13. January 2010 ob 15:04
Oh da happy memories … jaz se tudi spomnim, ko so mati domov privlekli 56k US Robotics in Arnesovo škatlico z namestitvenim CD-jem (Netscape 3 ali 4, če se prav spomnim) in navodili za uporabo. Najbolj smešno je bilo, ko sem dobil povezavo z medmrežjem in karnaenkrat nisem vedel, kam naj odsurfam. No, ko smo se v šoli začeli pogovarjati o zanimivih internetnih straneh, se je odprl svet dojk inu polnih ustnic – AMERIKA. Razen tega, da smo čakali po deset minut, da se je prikazal en nipl, je bilo vse super. Potem je prišel ISDN z dvema telefonskima linijama ter digitalizacija. Ko mati ni bilo doma, je laufalo na 128 kbps, drugače pa pač polovično, da so lahko čvekali na drugi liniji. Čez čas pa smo se vezali pri SiOL-u z ADSL 1024/256 paketom in neomejenim prenosom. Večino časa pa nisem preždel na medmrežju, ampak sem se rajši zabaval z računalniškimi igrami (a shame really) … nikoli v tem času nisem ircal (prvič sem IRC pognal nekje leta 2007, če se prav spomnim). Nja, nisem bil preveč družaben v medmrežju in še danes nisem preveč aktiven na raznih facebookih, netlogih in podobnih jajcih. Sem prisoten, nisem pa zelo aktiven.
Se je pa zanimivo spomniti vseh teh stvari.
13. January 2010 ob 19:36
Upam, da se boš držal zadane obljube in res napisal nekaj več o SFS-ju, kjer sem jaz začel moje popotovanje po zmogljivosti interneta in prvih kontaktih in spoznavanjih že pridobljenega znanja cyber ljudi!
15. January 2010 ob 15:23
Ah, spomini! :) Jaz sem začel z obveznim ISDN paketom, nateg stoletja bi lahko rekli. Začelo se je na matkurji, sola je nora, itd. :)
Nekega dne uleti starejši prijatelj in me seznani z googlom. To sem bil car, ko sem prijateljem razlagal. Bil sem ponosen.
Ne bom pozabil dolvleke videospota Dirrty, Christina Aguilera iz DC++, še vedno na isdn. Haha.
Irc je tako ali tako zgodba zase, spomnim pa se tudi tvojega ban-a na #sfs, ker sem imel nekaj za čez takratno smrt Janeza povedati. Mi je žal še zdaj. Sfs je res zgodba zase, najboljši časi na netu bi rekel. Bil sem izobražen, ja. In tudi v nagradni igri sem imel srečo, Boomerang je zakon film.
Pri mailih je bila zgodba tkakale – email.si, nato hotmail, nazadnje google. Me zanimajo tisti tvoji poljaki! Lahko poveš več?
Sedanjost? Shrani.si, mail in par forumčkov. In pa seveda youtube, ki pa mi počasi naseda zaradi vsiljenih neumnosti.
Lepo se imej Klemen.
P.S.
Ali nisi imel nekoč tukaj na blogu možnost iskanja? Še obstaja, če ja, kje?
15. January 2010 ob 21:50
hm, no…o polovici stvari, o katerih se je zgoraj razpravljalo, nimam pojma. Mene je v svet interneta pripeljal moj starejši brat (ker je seveda on posedoval računalnik). Ob pridobitvi laptopa, pa se je stvar seveda zelo razpasla…svoj čas sem celo igrala tarok preko neta (zasvojeni sošolci), drugače pa sem ga uporabljala bolj kot ne za namene šole, torej brskanja in iskanja informacij. Popularen je bil seveda MSN…tudi moj prvi mail je bil na hotmailu, sedaj pa se je vse prestavilo na gmail. Velika pridobitev na internetu pa je še vedno moj blog (hvala Klemen), za katerega mi pa zadnje čase vedno bolj zmanjkuje časa. Pa bo že, časi se spreminjajo.
ps @Aljaž:čisto zgoraj desno, sivo črni “kvadratek” s puščico :)
17. January 2010 ob 1:30
Hej Aljaž.
Iskanje je desno zgoraj, malce se skriva tam v kotu.
Haha, to je moralo biti pa res zgodaj, da si še lahko komu razlagal o googlu, ki je bil takrat najbrž samo angleški?
Dirrty, lol, tega se tudi jaz še spomnim, le da je bil pri meni Kazaa Lite :)
Še beseda o Poljakih: poczta.o2.pl je naslov, dela zelo vredu in pretežno dobivaš le kake poljske reklame, ker ostali itak mislijo, da se hecaš, ko jim poveš, da se mail naslov lahko konča na o2.pl :)
@ Teja:
Meni je zelo všeč, ker si vzameš čas in kaj napišeš na blog, je prav fino kaj pogledati in prečitati. Nekoč sem že delal blog eni mladi mamici, pa se ni tako dobro izteklo :)
Aha, vidim, da si že tudi ti Aljažu razložila, kje najde več neumnosti, hehe, hvala.
17. January 2010 ob 1:33
Jaka, kdaj si pa ti začel laufati svojo domeno in pejdž? Sicer sem se pa ob tvojem komentarju in loadanju niplov tako narežal, da sem bil mnogo časa nesposoben tipkat =) The misery, the agony!
@ devilfox: res? Zanimivo. Morda si pa res vzamem čas za to, če je interes.. Za malce filesharing retrospektive.
17. January 2010 ob 7:02
Hmmm, se ne spomnim čisto točno. Vem pa, da se je začelo s siolovim freeweb-om (gor so se obešali prvi poizkusi flash predstavitvene strani), nadaljevalo z zastonjsko poddomeno pri afraid – fejker.hopto.org (nadaljevanje flash-a in prvi zametki bloga), potem pa mislim da se je enkrat januarja 2007 pojavil fejker.net na domačem strežniku, ki se razvija še danes (oh the joy of CSS and IE6/7 compatibility).
17. January 2010 ob 22:26
Good old memories! Ja bi prosil vsaj malo za pokušino, saj veš?????????? Glede na to da so mininovo, piratebay potopili bi pa res lahko kaj napisal kot v spomin! ;) Pa tako piši da naju ne bodo zaprli(smeh)!!!!!!!
Mariskdo ne ve niti, da je Iskra imela svoj računalnik Iskra Delta Computers. Kaj na to temo! Saj iztočnic je več kot dovolj!
17. January 2010 ob 22:47
@ Jaka
No, jaz sem prvo postavljal na geoshitties, potem sem pa imel že ZELO kmalu (pomoje okoli 2001 ali 2002) že prvi plačan hosting, a še ne za lastno domeno. Sem se pa tudi jaz igral s tistimi kicks-ass in go-to redirecti. No, freeweb sem dobil pri volji, celih 10 M! Domeno sem pa selil pomoje po treh ali štirih hostingih, veliko začetnih let sem se švercal pri Štamcarju na serverjih škofijske gimnazije (in posledično nisem smel omenjati ritk).
@ devilfox
Imaš še kako prav, iztočnic je ogromno in bojim se, da bi to znal biti še en dolg in razvlečen post, zato bi bilo treba strniti na bistveno. Morda na prelomnice. Ali pa ga napisati v dveh delih :)
18. January 2010 ob 20:59
Še dobro, da si me spomnil, tudi jaz sem na Voljo obešal stvari.
18. January 2010 ob 23:15
Takrat je bil hec, ko sem se dokopal do msn messenger 6 beta, ki sem ga uploadal k njim na ftp, oni so ga ap sproti brisali (ročno) in potem smo se šli “kdo bo koga”… Jaz sem nalagal tisti exe na tri različne usernejme, oni so komaj pucali.. Vseeno mi je uspelo narediti par giga prenosa s 5 ali 6 M velikim fajlom :)
19. January 2010 ob 9:35
Hvala za search, obema. Seveda, kazaa je bil, ko bolje razmislim. :) Je pa še ena stvar, ki je pri meni zaznamovala internet. Medal of Honor preko All Seeing Eye. Google je bil pa takrat še angleški, ja.
19. January 2010 ob 14:56
true, marsikaj novega smo odkrili na kazaa =) tudi marsikaj takega, za kar bi bilo bolje, da ne bi :)
28. January 2010 ob 22:32
“sumim pa, da podobno životari tudi yahoo (dobro, oni imajo še flickr, ne?)”
I resent that :P Sicer rabi mail, tudi kak dan-dva več da prispe v inbox, a imajo skrajno nadhud spam filter. Sicer pa moram priznati, da malce pogrešam čase urnega dostopa pri Siol-u ter brenčanja 56ke in prerekanja s ostalimi člani familije, kateri takrat pričakovali kak zelo pomemben klic :mrgreen: . This sfs thing, what is, hmm? Herh herh herh.
4. November 2010 ob 21:51
Oh ja, spomini! Jaz sem sicer preskočil 12 kbit modem, se pa zato spomnim 56 kbit, ki se je zaradi navala ob 20h, povezal le s 12 kbit. In potem sem probaval druge telefonske, če jih je tam morda kaj manj povezanih.
Med tem pisanjem sem se spomnil in šel poiskat, če imam morda še kje spravljen list s telefonskimi in glej ga zlomka.
Ljubljana – Linija A (01) 4797 000 – Linija B (01) 3093 000
(Moja mama uči na šoli, tako da smo imeli Arnes)
Sem pa pred kratkim našel na enem mojem starem serverju, ko sem ga ubodil od mrtvih (pentium 166 mhz) mojo prvo spletno stran, izdelano v Netscape composer-ju (malo boljša različčica Beležnice), brez predznanja. Ogled je možen na tem naslovu: http://adrijan.si/krneki/
Lp
4. November 2010 ob 23:11
Hehe, tipična geocities stran :D
U, dve liniji, pa potem isdn? To je bilo za nas na vasi že nadstandardno :D