Kako sva šla z Mojco na Pag. No, skoraj.
Zadnjič smo se na sestanku foto kluba pogovarjali o tem, kje na morju smo preživljali poletje. Če so drugi bili v Grčiji, na Irskem, v Egiptu in še kje, potem je bilo moje morsko poletje bolj ubogo. Enkrat smo šli v Strunjan brodit po tisti umazani vodi, enkrat pa v Portorož v tisto mrzlo vodo, oboje za eno sobotno popoldne. In to je to; po vseh velikih planih z letali in hoteli in še čem se je razpletlo z dvema popoldnevoma. Ampak enkrat sva šla pa skorajda na Pag!
MC Kotlovnica je organiziral prireditev Pozdrav iz Kotla, ki je bila super! Dejansko nekaj najboljšega, kar se je letos pripetilo Kamniku. Tako je, ne le v Kamniku, ampak dejansko Kamniku. Spremljajoča zadevščina je bil fotografski natečaj, kamor smo lahko poslali fotke, glavna nagrada pa je bil en teden na Pagu za dve osebi (tista standardna destinacija Novalja-Zrče). Mojca je seveda takoj dala komando, da se moram posebej potruditi, da bova končno nekam šla. In sem se, zelo. Pripravil sem kopico fotografij, jih preudarno izbral in odposlal. Nato sem živčno pričakoval rezultate. Can’t let my girl down, can I?
Sporočili so mi, da je moja fotka dobila prvo nagrado. Yay. Vesel. Pa šibava z Mojco na Collegium, da bi unovčila kupone in rezervirala termin. Relativno prijazna mladenka (aaaight) nama je najprej povedala, da morava plačati davek na nagrado. Hm, what? Poleg tega bi morala plačati še avtobusni prevoz do Paga in še vsakodnevne prevoze od hotela oz. apartmajev do plaže in do nekega zabaviščnega prostora. Aha. Na hitro sem pomnožil številke in ugotovil, da bi naju tale nagrada prišla dobrih 400 € za oba skupaj.
Pag kar naenkrat ni bil več tako privlačen. Tako sva sklenila, da denar raje prihraniva za kaj drugega, pametnejšega. Priznajmo, za dobrih 400 evrov obstaja tudi kaj zanimivejšega kot tista dva kluba v Novalji (število in kraj nista nujno točna, ker še nisem bil tam). In tako sva šparala in nabrala dovolj, da greva spomladi v Pariz. Sicer ne bova na morski plaži pod senčnikom, a tudi vožnja po Seni nekaj šteje. In verjamem, da bo tudi s fotografskega stališča slednje potovanje prijetnejše.
Pa naj zaključim še z vzrokom najinih težavic, ki to niti niso bile… Fotografije s festivala Pozdrav iz Kotla, prvič javno. Vtisi nedvomno zaželeni. Še bolj pa potovalna priporočila (je kdo že bil v Parizu, perhaps?)