Čokoladno tihožrtje
James Bond je nekoč dejal: "I thought Christmas only comes once a year."
Lea, beat this :D
| Naroči se na RSS
James Bond je nekoč dejal: "I thought Christmas only comes once a year."
Lea, beat this :D
Ne bom prevajal, za kar se opravičujem, mislim pa, da moram tiste, ki razumejo angleško in jih malce zanimajo tech zadeve, opozoriti na lušten članek o Applu. Zabavajte se pri branju; vse je res :)
Zbrali smo se Domen, Domen in Medeja. Vabili smo tudi nekega Hobita, a je imel očitno svoje opravke v duplini nekje pod zemljo. Pa drugič, ne?
Z Medejo sva si zamislila cunning plan. Hotela sva iti kolesariti in iti na sladoled, pa sva rabila sponzorja, zato sva zraven povabila kar dva Domna; oba seveda z denarnico. Peljali smo se do zbiljskega jezera, se zadegali vsak v svoj ležanik s pogledom na jezero in uživali. Pravzaprav smo imeli presenetljivo dober tempo, saj smo bili tam prej kot v eni uri (kar pomeni, da je bila povprečna hitrost okoli 25 km/h). Na poti nazaj smo se ustavili na sladoledu v Žejah, kjer živi fotograf čmrljev. Kepice so bile velike, sladoled pa ne ravno poceni, zato je spet lahko častil Domen, hihi.
Še nekaj kilometrov do doma, skok pod tuš in rekreacije je bilo konec. 50 kilometrov takole prav paše. In ja, naslednjič midva častiva, mar ne, Medeja?
Kres. Pa je mimo, je že prvi maj. Zadeva je super uspela, prišlo je precej ljudi; tudi tisti, ki jih nismo pričakovali, pa tudi Teja :)
Prižgali smo ga tričetrt na devet.
Nato so suh les počasi začeli zajemati plameni, mi pa smo lahko stali še precej blizu.
Segali so vedno višje, dokler niso prelomili butarice.
Potem pa se je začelo… Les je popolnoma zagorel in kaj kmalu je postalo zelo toplo in zelo svetlo. Glede na primerjavo z velikostjo naše butarice in glede na sosednji hrast je ogenj dosegel višino 15 metrov, kar je gotovo največji kres, kar smo jih imelli v zadnjih nekaj letih (oz. kar jaz pomnim).
No, kot sem že rekel, je postalo zelo svetlo :)
Glede na to, da nam je kozolcev zmanjkalo, bo težko še kdaj ponoviti kaj takega. Kdo ve. Zato pa nam ostajajo fotke in predvsem lepi spomini.