brumec.org

Pa smo šli na hokej

Verjetno že vsi veste, da je te teden v Ljubljani hokejsko obarvan, naši se namreč borijo za napredovanje v skupino A svetovnega hokeja (in zaenkrat jim dobro kaže). Že pred nekaj tedni smo se domenili, da gremo na eno tekmo, predvidoma najtežjo, zato smo izbrali Madžarsko.
Igor je dobil karte na "pravi" strani, na zahodni tribuni, kjer so bili tudi združeni slovenski navijači (mimogrede: Kako ločiš pravega hokejskega navijača od priložnostnega? Pravemu manjka par prednjih zob…).
Najprej sem mislil s seboj vzeti fotoaparat, a sem si kasneje po nasvetu nekaterih premislil. Izkazalo se je, da je bila to prava odločitev, saj smo bili pred vstopom vsi zelo natančno pregledani na vseh pravih (in nepravih, brr) mestih. Dvakrat. A vendarle nisem bil praznih rok, saj sem imel veliko slovensko zastavo, tam pa je vsak dobil še zabavno čelado in "slap sticks".
Vzdušje je bilo res krasno, dobri dve uri smo stali in navijali, res pa je, da je bilo kar precej vroče n kot kaže, je najbolj trpel led v dvorani (ki je res čudne barve in precej hribovit:) Naši so hitro povedli, nato pa se je poškodoval Jan in prvi napad ni bil več tisto, kar je bil recimo proti Romunom. Tako kot na prvi tekmi je tudi tokrat odlično igral Marcel Rodman (fenomenalno je gledati, kako odpelje pak v napadalno tretjino, kot bi šel na izlet), prav tako se očitno ogreva Razingar, pogosteje pa je streljal tudi Kopitar.
Parkirali smo dovolj ven iz Tivolija, da nismo imeli nikakršnih problemov z gnečo, policajev je bilo ogromno, od tega kopica v popolni "bojni" opremi, veliko je bilo tudi navijačev, a organizatorji očitno niso najbolje pripravljeni na to. Odprtih vhodov je bilo malo, gostinska ponudba je skorajda nična (po besedah tistih, ki so poskušali, mi smo imeli s sabo piškote), a važno je, da smo se imeli fajn, da smo dobro navijali in da so naši zmagali. Še tri take, pa smo na konju. Vsaj do Kanade.

Kako izgledati dobro na fotografijah

Ste že kdaj slišali tisto, da ljudje na televizijskih posnetkih izgledajo debelejši? Je res, enako pa velja za fotografije. A ne moremo vedno kriviti fotografa, precej je namreč odvisno od tistega, ki je fotografiran. Kako se torej izogniti najočitnejšim "napakam", zaradi katerih izgledamo 5 do 10 kil težji?

1. Fotografirajte se s strani
Ne stojte neposredno obrnjeni proti fotografu, ampak preprosto eno nogo postavite pred drugo, sprednjo usmerite proti fotografu, težo pa prenesite na zadnjo nogo. Če si predstavljate pravokotno projekcijo vaše silhuete, vam je verjetno hitro jasno, kje je trik.
2. Dvignite glavo
Če imate spuščeno glavo, se lahko kaj hitro pojavi dvojna (ali trojna) brada. Prav tako lahko hitro dobite dvojno brado, če imate na široko odprta usta (spuščeno spodnjo čeljust). Pomaga tudi, če se rahlo smehljate.
3. Roke držite (rahlo) stran od telesa
To ne pomeni, da je prava poza za fotografiranje "helikopter", ne pomeni, da krilite okrog, ampak pomeni, da roke zelo rahlo odmaknete od trupa. Del roke med ramo in komolcem (should I go technical?) ima čudno navado, da se rad še bolj čudno povesi, ko je stisnjen ob telo, kar posledično pomeni, da roke lahko izgledajo debelejše kot so v resnici. Zelo podobno se lahko zgodi z nogami, ko sedimo. Ko se torej fotografiramo, se torej usedemo bolj na rob stola. Stopala so lahko v zraku (v primeru, da sedimo na visokem stolu), a potem je nujno sedeti na robu.
4. Rame nazaj, prsa ven!
In trebuh noter. Treba je stati pokonci. Precej nujno pri tem je, da hkrati upoštevate tudi drugi nasvet. Še to: trebuha ne smete vleči preveč noter, ker izpade čudno. In morda kot zanimivost: podobno držo imamo pogosto samodejno takoj po plavanju.
5. Nasmeh
Narejeni nasmeški, ki trajajo, postanejo utrujajoči, čudni, zategli. Glede tega pa obstaja en majhen trik. Če veste, kdaj boste fotografirani, kako sekundo (ali celo manj) prej obrnite glavo proti fotografu in se nasmehnite. Tako je narejena kopica fotografij za naslovnice in to je trik, ki se ga fotografi poslužujejo na marsikaterem shootingu, prav tako pa je fin za zmanjševanje začetne sramežljivosti.
6. Dodatki in podobno
Torbica, klobuk, dežnik in podobne reči so lahko zelo uporabne pri skrivanju malih nepopolnosti. Mali trebušček? Spredaj držite torbico. Premočne roke? Obesite jopico ali jakno čez ramo. Potrebno je nekaj kreativnosti, pa gre.
7. Barva kože
Na to ne morete preveč vplivati, zato le nekaj splošnih nasvetov. Temnejša barva kože navidezno zmanjšuje gube, zato je pudranje za dekleta pred studijskim fotografiranjem priporočljivo. Fantje se pač nekaj dni ne umivajo. Solarij ni vedno najboljša rešitev, sploh takrat, ko pretiravate. Porjavitvene kreme? Da, a le, če so kvalitetne in pravilno nanešene. Ko sem slikal zadnji maturantski ples, na katerem sem bil, sem imel priložnosti videti, kaj se zgodi s slabo kremo po uri ali dveh. Brr…
Če ste svetlejše polti, naj vas ne skrbi, je pa fino, da fotograf to upošteva in prilagodi svetlobo.
8. Obleka
Črna vas naredi bolj vitke, to vemo vsi, ne? A ne le črna, tudi ostale barve, a le v primeru, da so enotne. Torej modra srajca in modre hlače ali pa rdeča jakna in rdeče hlače. Preprosto in učinkovito.
Kljub vsemu pa nekatere barve vseeno niso dobre za fotografiranje, recimo roza.Takisto je lahko sporna bela, a le v primeru slabe osvetlitve; sicer se z belimi oblačili lahko dobi zelo dobre rezultate. Še to: če se slikate v perilu, naj bosta oba dela enake barve. Velja za dekleta, razumljivo.

Pa še ena za fotografe…
9. Ne fotografirajte od spodaj
Posebej v primeru, ko slikate dekleta. Seveda je lahko tudi ta perspektiva zanimiva, a realno gledano zelo redko (če govorimo o portretiranju). Poskusite biti na enaki višini s portretirancem ali malce višje, lahko pa poskusite tudi z lestvijo.
Delno je numerologija povzeta po about.com, večina nasvetov pa je rezultat mojih praktičnih izkušenj (iz studia in nasploh). Še kako velja tista, da se na napakah (drugih) učimo, zato upam, da bodo ti mali namigi uporabni še za koga.

Čokolada mora biti primerno pakirana

Zadnjič sem dobil dva (2 s številko) mercija. Ne dve škatli mercijev, temveč zgolj dva mercija. Pa niti zelena nista bila, eh. Seveda mi to ni bilo preveč všeč, zato sem zadevo vtaknil v žep. Za hude čase, temu pravim. Nasploh zelo rad stvari dajem v levi žep; razne šraufe, klinčke za perilo, denar, usb ključe, CF kartice, robce, pa seveda sladkarije.
In potem običajno zaspim.
Ko se zbudim, sem seveda še vedno malo zaspan, čez kako uro ali šest pa postanem tudi malo lačen. Spomnim se na čokolado, ki sem jo dobil (nesrečna čokolada brez škatle!), sežem v žep…
No, najbrž je vsem jasno, kaj se zgodi z mercijem v žepu, če 3 ure spiš na njem. In kaj se zgodi z usb ključkom poleg njega…

Par dni kasneje sem posodil film, v zahvalo pa dobil en (1 s številko) baci. To pomeni en malo čokoladni bombon, ne cele škatle (oh, will you people ever learn!?)
Seveda, vtaknil sem ga v žep. In zaspal. Ko sem bil naslednjič lačen, je bila situacija podobna, le da je baci dejansko boljši za spravit ven iz žepa, boljša čokolada. Temna čokolada, mm.

Nauk te zgodbe? Gotovo ne to, da se čokolado poje takoj, ko jo dobiš (to bi namreč bilo malce nevljudno do prinašatelja), temveč to, da se čokolado vedno nosi v dovolj velikih pakungah, da je jaz ne morem spraviti v žep. In ne pozabimo, da imam velike žepe. Res velike.

Windows Vista Blue screen of death

Tudi najboljšim se dogaja :)

Butarica

Letos gremo s tako, kakšna se vam zdi?

Če koga zanima – 7 metrov in še malo.