brumec.org

Pa smo šli na hokej

Verjetno že vsi veste, da je te teden v Ljubljani hokejsko obarvan, naši se namreč borijo za napredovanje v skupino A svetovnega hokeja (in zaenkrat jim dobro kaže). Že pred nekaj tedni smo se domenili, da gremo na eno tekmo, predvidoma najtežjo, zato smo izbrali Madžarsko.
Igor je dobil karte na "pravi" strani, na zahodni tribuni, kjer so bili tudi združeni slovenski navijači (mimogrede: Kako ločiš pravega hokejskega navijača od priložnostnega? Pravemu manjka par prednjih zob…).
Najprej sem mislil s seboj vzeti fotoaparat, a sem si kasneje po nasvetu nekaterih premislil. Izkazalo se je, da je bila to prava odločitev, saj smo bili pred vstopom vsi zelo natančno pregledani na vseh pravih (in nepravih, brr) mestih. Dvakrat. A vendarle nisem bil praznih rok, saj sem imel veliko slovensko zastavo, tam pa je vsak dobil še zabavno čelado in "slap sticks".
Vzdušje je bilo res krasno, dobri dve uri smo stali in navijali, res pa je, da je bilo kar precej vroče n kot kaže, je najbolj trpel led v dvorani (ki je res čudne barve in precej hribovit:) Naši so hitro povedli, nato pa se je poškodoval Jan in prvi napad ni bil več tisto, kar je bil recimo proti Romunom. Tako kot na prvi tekmi je tudi tokrat odlično igral Marcel Rodman (fenomenalno je gledati, kako odpelje pak v napadalno tretjino, kot bi šel na izlet), prav tako se očitno ogreva Razingar, pogosteje pa je streljal tudi Kopitar.
Parkirali smo dovolj ven iz Tivolija, da nismo imeli nikakršnih problemov z gnečo, policajev je bilo ogromno, od tega kopica v popolni "bojni" opremi, veliko je bilo tudi navijačev, a organizatorji očitno niso najbolje pripravljeni na to. Odprtih vhodov je bilo malo, gostinska ponudba je skorajda nična (po besedah tistih, ki so poskušali, mi smo imeli s sabo piškote), a važno je, da smo se imeli fajn, da smo dobro navijali in da so naši zmagali. Še tri take, pa smo na konju. Vsaj do Kanade.