Pester kolesarski dan
Začeli smo z mini družinskim kolesarskim izletom pred kosilom. Kam? Bolj po ravnem in dokler bo šlo. Pa smo šli v Cerklje (na Gorenjskem), držali dober tempo in prišli domov primerno utrujeni. 35 kilometrov je pisalo na števcu. Ni slabo za dobro uro.
Potem pa me pokliče Matej in vpraša, ali bi se šel peljat. Hm… Prav, a po ravnem. No, najprej mu je med pumpanjem odtrgalo ventilček, a je v dveh urah le našel ustrezno novo zračnico in zamenjal. Kar zapletena misija, sploh v nedeljo popoldne. Krenila sva, pobrala še Gašperja in skupaj smo (z nekaj postanki na vsakem drugem ovinku) pribrcali do Term Snovik, tam srečali še Romana in Tino in se nekoliko okrepčali.
Na glavni tuhinjski cesti so se potem naše poti ločile. Z Matejem sva se peljala naprej proti vzhodu, ostali trije pa proti domu. Matej, za katerega je bil to prvi izlet, je bil zelo živahen in me je pustil kar precej zadaj, nato pa me je počakal na vrhu Kozjaka. Dol sva šla skupaj in glede na števec (pravzaprav oba) sem očitno izboljšal osebni hitrostni rekord v spustu (brez poganjanja!) na 77 km/h :)
Na poti domov se je k sreči utrudil tudi Matej, zato sva brez problemov vozila skupaj; in to zelo hitro. Vmes naju je sicer malo pral dež, a nič zato. Odločitev, da greva domov čez Nevlje (pogledati, kje se skriva Domen, hehe), se je izkazala za odlično, saj sva srečala mojega najljubšega fizikalnega asistenta, ki je ravno praznoval rojstni dan. Tako sva vsak dobila dva kosa fine torte, potem pa čisto zares odkolesarila domov.
Total count: 78 km, give or take, verjetno malo več. Feels nice.
Gre naslednjič kdo zraven?