brumec.org

Fotografsko obarvano popoldne

Popoldne sva se z Alešem odpravila v Ljubljano na podiranje naše klubske razstave v prostorih Urada RS za intelektualno lastnino, ki so nam ga prijazno prepustili v uporabo člani FK Ljubljana. Parkirnino sva plačala za eno uro, vednar sva bila ekspresna in tako sva potrebovala le dobre pol ure (za primerjavo: postavljanje nam je vzelo dobre 3 ure časa, pa smo bili štirje). Nato sva se premaknila do železniške postaje in si tam privoščila kebab. Kot mednarodna strokovnjaka sva sklenila, da je bistveno podobnejši tujim, recimo temu "krakovskim" kebabom, kot pa domačemu, kamniškemu. In da potrebuje še malo omakce :)
Naslednja postaja je bil Cankarjev dom, kjer so trenutno razstavljene fotografije iz Emzinovega izbora za fotografijo leta (Skoraj pozabil: med korakanjem po Miklošičevi so naju ustavili novinarji RTV SLO in sva dala vsak en mini intervju, haha. Nimam pojma, kdaj bova na sporedu). Mislim, da so si žiranti privoščili eno veliko neumnost, saj niso izbrali zmagovalca. Baje zato, ker ni nobena serija dovolj dobra, da si zasluži (sicer lepo denarno) nagrado. Brez veze. Pravzaprav so bile le 3 serije, ki so se mi dopadle. Ena je bila zmagovalka v kategoriji reportažne fotografije Manca Juvan, ki je zmagala tudi lani, med ostalimi "ožjimi kandidati" pa sta super seriji poslala eden izmed meni najljubših fotografov Borut, ki je predstavil svojo serijo Strojanovih, in pa nek tip, katerega imena si nisem zapomnil, je pa naredil serijo "widescreen" (Hasselblad?) črnobelih fotografij iz Kube. Lepe fotke!
Potem sva se zapeljala še do Comshopa v BTC, kjer hitro, poceni in predvsem kvalitetno razvijejo fotografije, tam pobrala 10 komadov formata 45×30 cm (za 22,5 €) in odpujsala domov. V petek namreč postavljamo razstavo na Občini Kamnik in tja sta bili po dodatni selekciji izbrani še dve moji fotografiji, tako da bo zdaj razstavljenih pravzaprav vseh 5, ki sem jih poslal na natečaj. Fino, ne? Uradno vabilo na ogled še sledi.

In ravnokar sem ugotovil, da so v zadnjem Kamniškem občanu (lokalni cajteng) objavljene štiri moje fotke. Očitno Kamnik prenavlja svojo turistično podobo in za to so rabili dobre fotke, pa smo pri klubu z veseljem priskočili na pomoč. Pa še kdaj.

I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee

Luke je disleksik, ki se mu zdi ironično že to, da ljudi, ki ne znajo črkovati, poimenujejo z besedo, ki je ne zna noben črkovati. V šoli mu ni lepo, učitelji ga ne razumejo, sošolci in ostali mu težijo; potem pa pride razumevajoči oče po njega v šolo in ga odpelje s sabo v službo, stran od šole, stran od nasilnežev. Luke je seveda presrečen, saj njegov oče vozi bager (!!), on pa lahko sedi zadaj na škatli za orodje in uživa v počasni vožnji in pihljanju vetra. Zabavata se, smejita in se imata res lepo. Predstavlja si, da je bager velik kot transformer, morda celo večji. Prav tako si želi, da bi se spremenil v tiranozavra in pojedel vse, ki mu delajo probleme v šoli, skupaj z učitelji (in njihovimi hišnimi ljubljenčki). Popolna sreča in popolna domišljija.

Spomnim se, kako je bilo v časih, ko smo doma še imeli traktor. Ko je šel nekdo obračat seno, sva vedno zadaj sedela midva z bratrancem. Eden na polički, drugi na škatli za orodje. In sva menjala. Ni boljšega, ko si star pet let; sediš tako visoko nad običajnim otroškim svetom, se trdno držiš roba okna, ko te trese (engine rattles my bum like beserk), se smejiš in opazuješ svet okoli sebe. Svet pod sabo, pravzaprav. Ni si težko predstavljati, zakaj je Luke mislil, da je kot Zoid. To so bili časi.

Vsi ti otroški spomini so se združili v pesmi JCB skupine Nizlopi in navdihu Monkee Huba, ki so naredili izvrsten videoposnetek. Prvič sem ga videl pred kakšnim letom, pokazala pa mi ga je Ingrid, ki je tudi sama izvrstna umetnica. Če imate štiri minute časa, si ga oglejte in morda pride na plano tudi kak vaš spomin iz otroštva.
Well, I’m rumblin’ in this JCB.
I’m 5 years old and my dad’s a giant sitting beside me.
And the engine rattles my bum like berserk
While we’re singin’ , ‘Don’t forget your shovel if you want to go to work!’

My dad’s probably had a bloody hard day
But he’s been good fun and bubblin’ and jokin’ away
And the procession of cars stuck behind
are gettin’ all impatient and angry, but we dont mind.

An’ we’re holdin’ up the bypass
woah
Me and my dad havin’ a top laugh
oh-woah

I’m sittin’ on the toolbox
woah
And I’m so glad I’m not in school, boss
So glad I’m not in school

Oh no

and we pull over to let cars past
And pull off again, speedin’ by the summer green grass
And we’re like giants up here in our big yellow digger
Like zoids, or transformers, or maybe even bigger

And I wanna transform into a Tyrannosaurus Rex!
And eat up all the bullies and the teachers and their pets
And I’ll tell all my mates that my dad’s B.A. Baracus
Only with a JCB and Bruce Lee’s nunchuckas

And We’re holdin’ up the bypass
Woah

Me and my dad havin’ a top laugh
Oh whoa

I’m sittin’ on the toolbox
Oh
And I’m so glad I’m not in school, boss
So glad I’m not in school

And we’re holdin’ up the bypass
Oh

Me and my dad havin’ a top laugh
Oh whoa
I’m sittin’ on the toolbox
Oh

And I’m so glad I’m not in school, boss
So glad I’m not in school

–

Said I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his JCB.
I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his JCB.
I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his JCB.
I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round

And we’re holdin’ up the bypass
Whoa-Oh

Me and my dad havin’ a top laugh
Oh-whoa
And I’m sittin’ on the toolbox
oh-oh

And I’m so glad I’m not in school, boss
So glad I’m not in school

I said

I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his JCB.
I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his
Aw, I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his JCB.
I’m Luke, I’m five, and my dad’s Bruce Lee. Drives me round in his JCB.

Foto klub Kamnik se zabava

Včeraj smo imeli v klubu ponovoletni žur, pred tem pa občni zbor, kjer smo izvolili predsedstvo in razne zakonsko potrebne odbore. Sledila je predstavitev nove klubske spletne strani, potem pa sproščeno druženje.
Glede na to, da smo v klubu mladi in "mladi", so tudi naše debate prav pisane. No ja, zdaj grem spat, to sem moral povedati, verjetno bom jutri popravil celoten vnos, zaenkrat pa lahko noč.

Ničjasno™