Delovno okolje nekega web dizajnerja
Biti web dizajner pomeni, da se naročnik lahko spomni in ti telefonira že od devetih zjutraj. Pomeni marsikatero neprespano noč, prav tako zmanjšano stopnjo nesocializiranosti in heksadecimalno gledanje na svet. V glavnem: odklop! Hkrati pa to pomeni, da lahko izbiraš in mešaš barve, dodajaš majhne podrobnosti, ki potem tvojo stran dvignejo od sivega (modrega!) povprečja, in pišeš komentarje v alt/title tage.
Ko Igor vidi mojo stran, mi pravi, da je kovačeva kobila zmeraj bosa. In jaz mu odvrnem, da je pa ta res bosa. Kar pomeni le eno: beauty is in the eye of the beholder. Nekateri imajo radi pisane strani, nekateri temne, drugi svetle, eni ljubimo sivo, najde pa se tudi kdo, ki ne more preboleti modre. Zato ne maram naročnikov, ki hočejo pretirano migajoče sličice, 100 različnih pisav in 25 barv. Tako ne gre, kdo bo pa to bral. Še tako dober content ti ne pomaga, če tvoja stran odbija. Poseben užitek pa je delati za tiste, ki ti dajo osnovne smernice, potem pa končni izdelek prepustijo tvoji interpretaciji. Takrat je omejitev nebo (oziroma 65 milijonov različnih barv) in takrat se pokaže, koliko esteta je v tebi. Ne glede na vse pa se mi zdita pomembni predvsem dve smernici: nežno in berljivo. Če ti uspe to, si lahko zadovoljen.
Pa še to: Ni vse v denarju. Zapomnite si to. Delo brez uživanja te kmalu mine, zelo podobno pa velja tudi za nekatere adrenalinske športe, recimo fotografiranje. A potem pridejo trenutki, ko ti ena stvar dvigne moralo za 500 % in ko je pozabljen ves suffer preteklih dni. Ravno to se je zgodilo danes, ko se je za minuto oglasil prvi pravi slovenski hobit. S čokolado. Pravo čokolado. Ultimativno čokolado, ki ji ni para. Jaz sem tako vesel!
8. February 2007 ob 17:41
Sem si zelo podrobno ogledala tvoj delovni kotiček in tisto reč na levi, ki ima gor, če se ne motim 8!!!!!!!!!MESTNO (wtf) cifro in ji ti praviš računalnik, menjam za še eno tako, čist ta pravo čokolado!
A? Kaj praviš?
In ozadje na monitorju je zakon! Kje si ga najdu? A sam znaš to naredit? Jaz sem ena važička!
Kam boš dal pa lešnike? A jih ti poješ? Pa mende ja ne?
8. February 2007 ob 17:55
Še to – sem otrokom pokazala tvoje delovno okolje. Veš kaj se je zgodilo?
Vsi v en glas so rekli:”Lej naša čukulada!”
Še dobro, da so se prej strinjali, da je prav, da si srečni dobitnik;-).
Uf. V nasprotnem primeru, bi skrivala tvoj blog pred njimi. In moja starejša, je menila, da si prav luštkan kadar si še mal zaspan… khm.(ura je bila skor 14h!!!)
8. February 2007 ob 18:12
A zato se mi je tako prikupno nasmehnila, ko sem prišel ven?
Številka je prav zares 8-mestna, ampak če natančno pogledaš, sta zadnji dve decimalki, je pika spredaj :) In ja, jaz še nekako nisem preklopil na €. Ko ste tule zamenjali valuto, sem bil sredi Krakowa, tak da zame letos funkcionirajo tolarji in zloty. Pomoje sem eden redkih Slovencev, ki nima niti enega evo kovanca, hehe.
Lešniki? Kdo pa še je lešnike dandanašnji?
10. February 2007 ob 1:49
hej!
mene pa zanima na ker faks pol hodiš, če si že webdesigner, al je to sam tak mal zram?
10. February 2007 ob 20:23
Postranska zabava. Faksov za to pa niti ni, kakšna kombinacija FRI in ALU bi bila zanimiva, heh.
14. February 2007 ob 22:04
Sej ni dubu čukulade na faksu D?!
14. February 2007 ob 23:11
:)
Slovnično se tejle čokoladi reče…
… predpreteklik :)