brumec.org

Gremo v kino! Zakaj že?

Zadnjič je Eva rekla, da gremo v kino. Da ima rojstni dan in da bi se res spodobilo. Z Alenko sva se načeloma strinjala, a pretekle izkušnje so nas naučile, da je karta draga in da se splača premisliti, za kaj bomo porabili študentske cekine. Tako sva šla do Komune po spored, ki pa ni obetal nič pretresljivo dobrega. Počitnice? Hm. Eragon? Tudi ne. In tako je prišlo do tega, da nismo šli, ker preprosto ni bilo filma, ki bi bil vreden našega časa in denarja. A upanje umira zadnje in zato so priporočila verjetno na mestu.
Children of Men, nosečniška drama, ima glede na trailer zanimiv potencial, ki pa ga film ne izkoristi. Veliko Owna, (pre)malo Julianne, posebni učinki, premalo zgodbe, vse skupaj pa pomeni dokaj gledljiv film za oboževalce žanra nosečniških dram, vendar money waster. Zgrešen nakup.

A dobro, CoM so mimo, sedaj je aktualen Apocalypto! Gibsonov četrti film, seveda težko pričakovan po Pasijonu, tudi poln krvi in neposrednih prikazov špricanja. A je kul? Je kul, je boljši od CoM, splača se iti pogledati, ne bo vam žal (najbrž:), igralci se presenetljivo dobro odrežejo (glede na to, da je to za večino prvi večji film), pa tudi zgodba je dobra, čeprav (podobno kot CoM) pušča odprt konec.

Tretji film, ki ga kanim obdelati, pa je pravzaprav razlog, zakaj sem se lotil tega vnosa. Film, ki sicer k nam pride šele prvega februarja, je najnovejši izdelek gospoda režiserja Eda Zwicka, ki se ga gotovo spomnite po Poslednjem samuaraju, marsikatera pa tudi po Shakespeare in Love. Jap, to je on. Govorim seveda o Blood Diamondu, DiCapriovem oddihu od Scorseseja (super dolgočasni Aviator in baje jako dobri The Departed lani). Film, kjer igra Jennifer Connelly? Ah, ah, že to pove dovolj :) Ampak tu je catch, to ni njena standardna vloga, tokrat je bistveno bolj zabavna. In tak je tudi film. Zabaven, kjer pričakujemo resnost, kar deluje sproščujoče ob sicer jako dolgem runtajmu (skoraj 2 uri in pol).
Zraven dobite še posebno priporočilo. Kdor se misli resno lotiti ogleda filma (ali pa je film pogledal in bi rad videl še kaj več), naj si NUJNO prebere knjigo Alahu ni treba, ki jo je napisal gospod Ahmadou Kourouma. Govori o "baby killerjih", o otrocih vojakih, o tem, kako zadeve dejansko laufajo oz. so laufale slabih deset let nazaj, ko se dogajata in film in knjiga. Knjigica se hitro bere, zraven se boste smejali, pa tudi marsikakšna reč več vam bo jasna, ko/če greste v kino.
OK, nazaj k diamantu. Leonardo (vedno mu hočem reči Jack, hah, v filmu pa je Danny) je diler. Z diamanti, se razume. Jennifer (Maddy) je novinarka, tretji pa je Djimon Hounsou (Amistad, In America, Gladiator), tokrat večni iskalec, Weltverbesserer, oče, mož, prijatelj, Afričan, suženj, svoboden mož. Djimon JE film! Najde diamant, ga skrije, nato išče in nato ne smem povedati naprej, ker bi bil to že spoiler, prejoj. Je pa zanimivo.
Fino je to, da ni totalno predvidljivo, da ne gre vse po istem HW kopitu, da nam pusti razmišljati, uživati in navijati.
Zelo dobro posneto (Ko Danny in Solomon potujeta, glejte sceno; noro!), z dobro glasbo, luštna glasbena tema, ki jo nekajkrat slišimo v ozadju, realistično slikanje tistega, kar si ob branju Alahu ni treba lahko le predstavljamo, vsekakor super izkušnja. Po mojem mnenju eden boljših filmov lanskega leta, vsekakor pa tisti izmed treh (pa verjetno bi bila "konkurenca" lahko še bistveno širša), ki se ga zares splača pogledati, pa naj bo v dvorani ali doma.

No, če bi kdo priporočil kakšno stvar v kinu, pa le na dan s predlogom!