| Naroči se na RSS

ZUBiju v spomin

19. June 2006 Poslano v Vse

Vem, da ga mnogi na poznate, vem pa tudi, da je mnogo tistih, ki ste ga poznali. V soboto zvečer je umrl moj dober prijatelj Sebastjan Zupan – ZUBi.
Prvič sva se zasebno pogovarjala na moj rojstni dan pred dvema letoma, nato pa praktično vsak dan, morda le besedo ali dve, pogosto pa dlje, mnogo dlje. Doživel je veliko, morda preveč, a vem, da mu ni žal. Bil je na stotine koncertih, pogledal na tisoče filmov, preposlušal toliko glasbe, da ga verjetno nihče izmed nas ne bo nikoli dohitel.
Ko je bil star enajst let, je bil prvič na operaciji. Rak na grlu. Odrezali so mu dobršen del grla, a z močno voljo in veseljem do življenja se je znova naučil govoriti. Mislili smo, da bo vse v redu, a rak se je ponovil. Spet so ga operirali, spet je izgubil govor, a njegov odziv je bil le "Bomo že!".
Pred časom mu je grlo oteklo in začele so se težave. Videlo se je, da ga je strah, morda prvič v življenju. Šel je k zdravniku, obljubil, da se bo oglasil, a nismo ga več slišali. Naslednji dan sem mu poslal SMS. Baje ga je dobil in je bil vesel; tako so mi povedali. Odgovoril ni nikoli, ker je kmalu zatem padel v komo, iz katere se ni več prebudil.
In zdaj ga ni več.
Bil je dober človek, prijazen do vseh, ki so so to zaslužili, pa tudi to tistih, ki si niso. Znal je biti strog, neizprosen in prikupno zloben, a z veliko mero ironije. Še pomembneje – znal je odpuščati.
Vedno ti je pomagal, ko je le lahko, pogosto se je za druge trudil bolj kot zase. Imel je ogromno prijateljev, še več znancev. Večina ga ni poznala osebno, a vsi smo imeli občutek, da smo vendarle vedeli, kdo je. Ni bil le nekdo na drugi strani povezave, bil je Človek.
V četrtek, na svoj petintrideseti rojstni dan, je želel iti v Bologno na koncert svoje najljubše skupine Tool. Tega se je veselil že pol leta vnaprej, a sedaj bo karta ostala v Zagorju, saj je odšel tja, kjer mu je lepše.
Ne bomo ga pozabili, nikoli. Hvala ti za vse, prijatelj, hvala, ker smo te lahko poznali.

Že vanprej hvala tistim, ki si boste vzeli čas in napisali poslednje sporočilo ZUBiju v spomin.

This entry was posted on Monday, June 19th, 2006 at 0:54 and is filed under Vse. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.

13 Responses to “ZUBiju v spomin”

  1. jinzo pravi:
    19. June 2006 ob 1:09

    Že tolikokrat sem to danes napisal in še velikokrat bom … V čast mi je bilo poznati Zubija, v čast mi je bilo sodelovati z njim, kajti bil je res nekaj posebnega. Počivaj v miru prijatelj.


  2. __wacko pravi:
    19. June 2006 ob 1:27

    mi je v čast, da sem ga poznal, pa čeprav samo preko interneta…Res škoda, da ga nisem imel priložnosti tudi osebno spoznat… Počivaj v miru


  3. exorciser pravi:
    19. June 2006 ob 11:05

    moje sozalje..


  4. Pero pravi:
    19. June 2006 ob 15:06

    “Only the good die young…”


  5. r3dh3r0 pravi:
    19. June 2006 ob 16:20

    :cry:

    r.i.p. zubi … we’ll never forget you!


  6. Mitja pravi:
    19. June 2006 ob 16:27

    Res te ne bomo nikoli pozabili. Škoda, da ga nisem mogel spoznati prej , ker je bil res človek in pol in, če bi bili vsi taki kot on na svetu ne bi bilo vojn , res škoda, da ga nisem prej dodal na msn in se prej pogovarjal z njim, še enkrat r.i.p
    :cry:


  7. XRX pravi:
    19. June 2006 ob 17:16

    ZUBi, R.I.P.


  8. creep pravi:
    19. June 2006 ob 18:17

    vse besede bi bile tale trenutek zaman.

    odraz vseh naših čustev do tebe se je pokazala, ko si se pojavil v naši družbi, vedno s trezno glavo postavil nas nadebudneže na trdna tla in nas s prijateljskimi nasveti usmerjal na pravo pot.

    hvala ti ZUBi, da sem te lahko spoznal.

    Počivaj v miru prijatelj


  9. clutch pravi:
    21. June 2006 ob 10:39

    Vem da zadnje leto ali 2 precej malo sodelujem na SFS-ju ampak ZUBi-ja pa imam nekak v dobrem spominu. Kr shocking tole… :S

    R.I.P.


  10. k2b pravi:
    23. June 2006 ob 9:29

    Žalosten sem…iščem ZUBijeve sledove na netu in jih ponovno prebiram…zadnji čas sva bila sicer bolj odddaljena kot včasih…predvsem po zaslugi mojega ne-gospodarjenja s časom in posledične abstinence
    na ircu in ostalih klepetalnicah…spoznala sva se pred cca 3leti z menjavo koncertnih cdjev….v glasbenih okusih nekako dopolnjujoča …potem je lani bolezen udarila znova….šok….ravno sva časkala po ircu o tem, da bi on rad kak job v LJ v katerih od kao alter-inštitucijah…obljubil sem mu, da bom poskusil aktivirati svoje ex-znance od tam, da bojo kaj probal najt….nakar operacija, počasno okrevanje….sporoči mi je, da ne bo več mogel govoriti…bori se naprej…postane road manager skupine iz Zagurja M.K….povezujem ga s koncertnim placom na Primorski…zopet zdravstene težave…potem ostaneva na tem kar zmore-va…sharing scena…ripanje koncertov za njegov in moj arhiv in za tiste redke, ki jih to zanima…tako ostane do včeraj, ko med novicami na SLOR preberem da ga ni več…
    Ljudje smo pač taki: šele ko nekoga ni več, spoznamo kaj nam je pomenil. Ko je z nami in ob nas, ga jemljemo kot samoumevno danost, ki naj bi bila večna…pa žal ni vedno tako…

    Adijo ZUBi

    k2b


  11. chili00 pravi:
    26. June 2006 ob 19:41

    Pocivaj v miru


  12. pikica pravi:
    28. June 2006 ob 15:48

    Is this the only path of glory? If so then I won’t go alone-YOU won’t be alone!
    Follow the trail!

    ZUBi–>r.i.p


  13. Brane pravi:
    12. November 2006 ob 23:04

    Za ZUBIJA mi je pa ful teško komaj danes sem izvedel .Zubi Počivaj v miru .


Bi kaj pripomnili? Vesel bom.

You must be logged in to post a comment.