26. April 2006 | |
Poslano v Vse
Dvojna negativnost. Manjše zlo.
V drugem letniku srednje šole so nas pri urah psihologije učili, da se lahko znajdemo v situaciji, kjer se bomo morali odločiti med dvema slabima stvarema in po pameti naj bi izbrali tisto, ki je manj slaba, torej "manjše zlo".
Če ti recimo nekdo predlaga: Ali te udarim na nos ali pa boksnem med rebra, se glede na preferenčno območje bolečine odločimo, kaj bi raje. Pomembno dejstvo pri dvojni negativnosti je, da tretje možnosti ni.
Po urah psihologije smo imeli matematiko, kjer smo napisali -(-2)=2, kar naj bi pomenilo, da "minus in minus dasta plus". Torej dve negativni stvari, ki se izkažeta za pozitivno? Kako se to ujema s psihologijo? Nikakor!
A vaš spletopisec ne bi bil filozof, če ne bi domislil matematično pravilne situacije v resničnem življenju. Vzorčni primer pa gre takole:
Hrana je bila slaba.
Porcije so bile majhne.
Tu se torej soočamo z zanimivim položajem, kjer imamo dve resnični izjavi.
P: Hrana je bila slaba.
Q: Porcije so bile majhne.
Izjava P "an sich" je slaba, saj nihče ne mara slabe hrane, mar ne? To velja tudi za izjavo Q, saj pravi jedci ne maramo majhnih porcij, ki te naredijo lačnega, splošna korist pa je nična. Celo negativna.
A ko ti dve izjavi združimo in jih postavimo v isti časovno-prostorski kontinuum, potem ti dve negativni dejstvi skupaj ustvarita pozitivno ozračje. Že res, da je bila hrana zanič, ampak bilo jo je malo, zato se ni bilo treba dolgo mučiti!
Prepričan sem, da se lahko vi domislite kakšnega boljšega primera, v vsakem primeru pa imate zdaj lahko vsaj majhen argument, s katerim lahko protivite tistemu, ki vam bo pridigal, da je včasih treba izbrati manjše zlo.
Čim več zla, čim več zlobe, pa bo vse lepo in prav.