brumec.org

Na koncertu

Galerija @ SunBite.net

Pred štiriindvajsetimi urami smo šli z Vesno in Tanjo v Domžale, kjer se je kanil zgoditi skorajda koncert leta, prav gotovo pa koncert meseca januarja, saj je nastopil bend SunBite.
Kaj vem o SunBite? Zaenkrat še zelo malo, obstaja pa velika verjetnost, da jih bom še precej podrobno spoznal. In to celo preden bodo bogati in slavni :) Kakor koli, SunBite so bili predskupina bistveno bolj uveljavljenega benda Billy’s Private Parking (BPP). Previdoma bi morali z nastopom začeti že ob osmih, vendar so se pojavile neke tehnične komplikacije (za katere niso bili nič krivi), zato so začeli igrati šele ob devetih. No, pa pojdimo čez nastop.
SunBite v nasprotju z ostalimi novodobnimi wannabe rockerji ne prepevajo zgolj komadov ostalih glasbenikov, temveč so ubrali nekoliko drugačno pot. Napisali so kopico avtorskih pesmi, jih uglasbili in tako je večji del njihovega repertoarja samostojno (samosvoje:) glasbeno delo. Pohvalno.
Kar me je najbolj navdušilo, je to, da je bila zvočna kakovost slišanega na izredno visoki ravni. Prvi komad je bil recimo zgolj inštrumentalen, kar me je presenetilo, saj si to privoščijo le redki (Rh- anyone?:)
Nato je za mikrofon stopil Miha, ki je bil (zame znova) presenečenje (ja, nasploh me je precej stvari presenetilo včeraj, celo Vesna je bila prijazna, hihi:). Poslušal sem že precej demo posnetkov različnih bendov, ki so začeli svojo produkcijsko pot. Večini je bilo skupno to, da so imeli sicer enega ali dva mojstra na inštrumentih (eni pa še tega ne:), vendar se pevca (pevke) ni slišalo. V čem je torej poanta pisanja nekih globokoumnih besedil, če se jih potem ne sliši?
V čem je bil trik pri SunBite? Ozvočenje? Ali racionalna prilagoditev glasnosti ostalih članov benda? Težko rečem, ampak izpadlo je prav kul. Na trenutke celo bistveno bolje kot BPP, saj je slednjim uspelo vključiti še hreščanje in piskanje. Mamljivo.
Je pa treba priznati, da je imel pevec kar precej treme, pa tudi basist je šele proti koncu malce bolj pogledoval po publiki in sem ga lahko ujel v objektiv ;) No, pa se bom še malce obregnil ob pevca. Prepeval je dobro in ni pretirano skakal po odru (kar je kul; morda le zaradi odrskih prostorskih omejitev?)
Publika jih je poslušala, nekaj jih je celo prepevalo zraven (eni imajo pač ta privilegij, da dobijo demo mp3, got hint?), vseeno pa so bili precej tihi in sramežljivi. Pogrešal sem več interaktivnosti. Groupies smo bili na standby in čakali na male namige, ko bi lahko ploskali zraven, prav tako bi bilo zanimivo, da nas bi naučili kak preprost refren. Vsekakor pa bi bil primeren kak interni playlist, da ni potem zmede glede tega, kateri komad je naslednji. Hej, še Siddharta ga je imela na štadionu. Na isti listek se napiše tudi dva dodatna komada, ki sta manjkala. Zares, lahko bi še bolje izkoristili priliko, zapeli še kako pesem, takisto pa morajo malce dodelati vmesni dialog s publiko, razodeti kako interno šalo ali prigodo iz zakulisja. Kitarist je deloval še najbolj sproščeno, kaj lahko bi se še bolj razživel in tako za sabo potegnil še ostale.
A ne smemo jim zameriti nekaj kiksov, navsezadnje je to prvi "pravi" klubski koncert za bend, ki skupaj špila manj kot pol leta. Tudi to, da so neuvrščeni, kot so se poimenovali, je lahko le dobro, saj lahko v prihodnosti pričakujemo širok spekter glasbene ustvarjalnosti. Za vsakogar nekaj.
Žal nisem dovolj pozorno poslušal besedil, ker sem se ubadal s tem, katera bobnarjeva stran je bolj fotogenična (leva), ampak besedila itak raje poslušam v miru in s slušalkami ter z možnostjo previjanja nazaj.
SunBite so bili torej odličen uvod v večer, morda kakih 10 do 15 minut prekratki, morda so preskromno izkoristili publiko, vseeno pa jim je uspelo pokazati velik potencial. Če razmišljamo drugače – napake so na začetku dobrodošle, saj to lahko razumemo kot možnost za izboljšanje in razvoj. SunBite, pohvaljeni.

Nato pa so nastopili še BPP. Urška je bila. Na drugo sem pozabil :)
neon se prižge, obsveti sence in obraze vse…