Božič na Veliki planini
Na Veliki planini (1666 m) vsako leto priredijo božično mašo. V nasprotju z lanskim letom včeraj ni bilo vetrovno, le kake -3 stopinje in nasploh precej prijetno vreme za ta letni čas. Če si poleg tega zamislite še jasno vreme in skorajda meter in pol snega, dobite približno podobo našega včerajšnjega večera.
Iz naše družine smo šli z atijem in Domnom, Vrhovnikovi pa kar vsi: Martin, Ksenja, Špela in Petra. Cesta je bila zasnežena, a vendarle prevozna, parkirplac pa ravno še dovolj prost, da smo našli lep prostor. Nato smo šli peš do Črnuškega doma na Mali planini, se ustavili na sedaj že tradicionalni Cockti ali treh, uničili eno Milko, nažigali karte in se nasploh fino zabavali. Nekateri gostje in potencialni obiskovalci maše so imeli sicer precej samosvoje predstave o tem, kako se najbolje ogreti za mrzel večer, stranske posledice pa so bile pri večini izmed teh nezanemarljive. A baje se s tem ni dobro preveč obremenjevati. Nekateri bodo očitno šele čez par let spoznali, da to, da se ga na vsakem eksternem druženju nacuzajo, ni (več) kul. Nekateri so to že dojeli (čeprav jim sklanjanje besed s polglasnikom še ne gre najbolje, hihi).
Kasneje smo odšli še do ene izmed koč, potem pa je že bil čas za obisk maše.
Maša na Veliki planini ima dva ekstrema. Ena skupina ljudi se nagnete blizu kapele, da bi kar najbolje slišala in sodelovala. Druga skupina vse to jemlje bolj kot izlet in se drži malo dlje. Značilne za to skupino so rakete, glasne besede in zabavne šale. Prva skupina medtem moli, prepeva in ogorčeno vzdihuje :) Domen, Špela, Petra in jaz smo seveda tavali po zlati sredini. Malo smo prepevali, malo so vzdihovali nad nami, sicer pa smo se prav zabavali (in Blaž je prav fino igral na citre!).
Po maši smo se odpravili proti parkirišču (cca. 1 ura hoje, recimo), kjer smo ugotovili, da smo prav fino zaparkirani. Pa ne le mi, temveč še enih 40 do 50 ostalih, saj so se našli junaki, ki so pustili avte kar sredi ceste. S pogumom podprti so se zbrali in jih ročno prestavili v sneg, kar pomeni, da smo čakali le pol ure. Potem pa domov…
Letos je bilo bistveno bolj fino kot lani, saj nas ni totalno prepihalo, pa tudi snega je bilo več (posledično seveda tudi padcev). Posebno doživetje je videti kolono ljudi z lučkami in baklami sredi noči, ki pohaja po planini. Overall? Zelo luštno, gremo spet!
