brumec.org

Trenutek oddiha

Vesna se je domislila, da me spravi stran od računalnika, celo stran od prijazne domačnosti naše hiške na Zduši. Namerava me spraviti v Logarsko dolino. Ne le izlet, temveč kar tridnevna odsotnost od vsega omiljenega (modem, hihi). Prenočišče (z zajtrkom) je rezervirala v turistični kmetiji Plesnik, na kosila in večerje (in dopoldanske ter popoldanske malice) pa bova hodila k sosedu. Morda tudi na kopanje, bomo videli. Jaz se nameravam umiti že prej :)
To naj bi bil odklop, a vseeno ohranjam malo upanja, da bom vendarle lahko prišel do kakšne TCP povezave. Vsaj za to, da si preberem novih 47 replik na moj zadnji vnos, kjer bo pisalo, kako mi zavidate :) In kako jaz lahko vsem, ki so šli s Stewiejem na koncert klasične (opa!) glasbe.
No, če pa se dogodi “worst case scenario” (nezmožnost priklopa), sem dolžan dati nekaj napotkov:
– do NOT disturb
– trudite se biti srečni (ali povprašajte Inchy za nasvet)
– spremljajte števec na dnu strani in veselo vzkliknite, ko bo presegel 100 tisoč (!!) obiskov (jaz vzklikam z vami)
– dnevno obiskujte Slepo črevo (crni, pricakujem vsaj 800×600 banner v zahvalo:)

Denarne zadeve

Tistega dne sva šla z Evo na vlak, ona z mesečno, jaz brez karte in s poštenim namenom, da jo kupim na vlaku po redni ceni. Štepar pa mi je zatrdil, da mi mora sedaj računati 500 SIT več, ker jo kupujem na vlaku. Pokazal mi je celo pravilnik, kjer sem si to lahko prebral, ujel pa sem še en dodaten glimpse na člen, ki pravi, da se karta lahko kupi na vlaku, če je ne moreš kupiti na postaji. Dodatni stroški niso bili omenjeni. Vseeno sem bil tiho in plačal 970 tolarjev.
Danes sem šel znova na vlak brez karte. Lokalna prodajalka ponavadi malce pred zapiralnim časom zaključi z delom, zato ni možno kupiti karte, prej pa me ne mika iti. Ali dlje (do centra), kjer jih prodajajo do sedmih. Pridem na vlak, se usedem in začnem brati knjigo. Do mene znova pride sprevodnik in me poprosi za vozovnico, jaz pa mirno odvrnem, da bi jo rad kupil. S popustom, ha! Tip me pogleda, odpre cenik in mi računa 329 tolarjev. Pogodiva se za 330. Po eni strani sem bil malce razočaran, ker sem bil na vlaku praktično sam in sem imel slabo uro časa, da bi sprevodnika prepričeval, da mi ne sme računati neke abnormalne cene. Po drugi strani pa je lepo videti, da nekdo vendarle prebere vse člene pravilnika.
Posebna zgodba pa je Mečkator (ah, Mercator), kjer sem ta teden kupil napolitanke in sok, na blagajni pa mi je prodajalka računala x49 SIT (pozabil, koliko je bil x). Na pult dam tisočaka ter nazaj dobim x50 SIT. WTF? Niso resni… Sploh ne. Tolar mi je kar doračunala. Čisti dobiček se temu reče. Nisem se razburjal, ker tokrat je bila vrsta. Nisem takšen revež, da bi me tolar vrgel iz tira, ampak gre se za princip. Sploh po tem, ko sem danes v Delu prebral, da bo Mercator letos prislužil dobrih 12 milijard tolarjev.

Računica? Število dnevnih nakupov x število dni v letu x 1 tolar = Ogromno denarja. Upam, da bo šel moj tolar vsaj v športno sponzorstvo.

Kaj reči? So ljudje, ki razumejo finančno stanje študenta, so ljudje, ki ga poskušajo prinesti naokoli in so tisti, ki računajo preveč, pa se jim zdi to povsem prav.
Ne pustite se zapeljati. Kapitalizmu, seveda.

Anketa o blogih

Avtorica Katja, očitno študentka FDV, je za kdo ve kakšne potrebe sestavila anketo o blogih. Anketa je po mojem mnenju slabo zastavljena, saj so nekatera vprašanja precej nesmiselna, odgovori ponekod še bolj. Takisto izpušča precej potencialno zanimivih vprašanj. To je bila prva anketa na to tematiko, pri kateri sem sodeloval. Upam in verjamem, da bo naslednja boljša. Vsem, ki bi radi anketirali, pa svetujem, da se podrobno seznanite s tematiko.
Sodelujte v anketi (vzemite si 10 minut)

Koncentrirana čudnost nekega dneva

Saj ni bilo tako hudo, ampak daleč stran od česa pametnega. Zjutraj na faksu smo imeli seminar, po tem pa priprave za onega naslednji teden. We’re feeling eachother. Bo, nekaj zagotovo bo. Morda pa le naredim kak status update v četrtek. Kakor koli – delali bomo seminar o zgodnjem učenju tujega jezika. Knjige že imam, koncept tudi, še realiziram, pa bo.
Blah, blah… Sicer pa prav nič pretresljivega. Zmanjkalo mi bo dvdjev, zmanjkalo mi bo prostora v torbici, kamor jih zlagam, zmanjkalo mi bo prostora na disku in morda še česa, pa ne vem. Financ za vse to, recimo? Aja, to mi je že. Včeraj. Odprem denarnico in je bila prazna. Zazrl sem se v temno špranjo in se zgolj nasmehnil. Še vedno trdim: Bo že.

Avtorsko pravo

V včerajšnji Sobotni prilogi je zanimiv članek (hvala, Alenka), točneje intervju z gospodom Lawrencom Lessingom, ustanoviteljem CC licenc (creative commons, da). V skladu z njegovimi načeli članek objavljam tule :) Zanimivo branje!

Blogroll

Najprej naj omenim, da si nisem nikoli mislil, da bom kdaj napisal kakšen tak vnos. Da bi delal reklamo drugim? Kje pa! Read me, me, me!
A situacija se je spremenila. Seveda še vedno ostaja vprašanje, ali sploh koga zanima, kaj berem (poleg Izarjevih komentarjev v Pilu Plus vsak teden), a bom tvegal s še enim poskusom izobraževanja. Recimo.
Kakšen vrstni red ubrati, da ne bo kdo užaljen? Ladies first, kakopak.
Ines
Blog, ki me največkrat nasmeji in kjer vedno z veseljem preberem kak nov optimistično zastabljen post ali pa premile kritike o črednem nagonu sSlovencev. Zaenkrat še čakam resnejši komentar dejstva, da že okrašujejo trgovine za novo leto. Ravno zadnjič sem rekel sošolkam, da bodo okrog 25. decembra že začeli okraševati za veliko noč. Marketing je izgubil kompas.

Lea
Lea piše fine zgodbice, ki se včasih na prvi pogled zdijo dolge, a se splača prebrati do konca. Od začetnih težav je našla svoj tempo in očitno tudi reden krog bralstva. Kljub pomanjkanju časa upam, da bo vseeno nadaljevala z začetim.

Mitja
Mitja pravi, da sem jaz njegov sosed, torej verjetno velja tudi obratno in zato vam je najbrž jasno, zakaj berem ta dnevnik. Da vem, kaj se dogaja pred hišo. Novice iz zunanjega sveta za vaške geeke, kaj hočeš boljšega. Včasih napiše kakšno prav presenetljivo stvar, zdi se mi celo, da se kvaliteta dviguje. Kljub temu da trdi, da komentarjev kar ni, ne obupuje. Tako je tudi prav!

Kern
Sprva je objavil nekaj literarnih prispevkov, zato me je bilo strah, da si bo samodejno preveč skrčil krog čitalcev. Seveda se nisem hotel vmešavati, navsezadnje je blog le osebna zadeva, na katero naj ostali ne bi imeli vpliva. Načeloma. No, potem je le začel v pravem slogu, ki sem ga navajen. Ob priliki ga moram pobarati, da realizirava najin megalomanski skrivni projekt – SLeP.
P.S. Domene ne boste nikoli razumeli.. "Leta jelenova" ali deer age. Naj vam ne bo jasno :)

Vrta
OK, Blažeka sem že omenjal, še vedno ni odnehal, heh. Njegov blog je fin zaradi tega, ker je powered by pLog. Ja, moj tudi, saj vem. No, važna je predvsem vsebina, ki je drugačna od ostalih blogov. Več miselnih utrinkov, več daily rantov, precej internih hecov. Vidi se, da je za razliko od naju s Kernom, ki sva bila vneta slušatelja, pri Slavi večkrat z mislimi odtaval drugam. Kljub temu – zanimivo.

Jure
Last but certainly not least, bi lahko rekel. R3dH3r0 se je bloganja lotil pred kratkim in zdi se mi, da mu uspeva nad (mojimi) pričakovanji. Well done! Od ostalih se razlikuje po tem, da opisuje živelj na Dolenjskem, kjer v namesto vode za vsakdanja opravila uporabljajo vino, namesto badmintona pa igrajo bejzbol. Ni kaj, stran ima potencial.

Od ostalih pa so mi zanimivi še tale, tale in tale. There ya go.

Kaj pa ti bereš? :)