Po mah
Člani veroučne skupine se vsako leto trudimo v cekrvi postaviti jaslice. Prvi korak je seveda ta, da gremo po mah v kak gozd, zadnji dve leti recimo v Kamniško Bistrico. No, letos smo nabiralsko posadko sestavljali Matej, Ines, Domen in zapisnikar (uf, opažam, da je Inchy že naredila zapisnik, eni so očitno še bolj pridni, eni pa smo le srečni, hehe).
Nikoli si nisem mislil, da je možno nabirati mah, ki je pod snegom, a vendarle smo se lotili te jako zabavne misije. Vse je zeblo v roke, mene pa kar ni in ni, pa ne vem, zakaj. Verjetno posledica tega, da sem nenavadno vroč, ker sem zadnje dni bolan, hihi. Vse je za nekaj dobro.
Nabiranje je potekalo precej hitro, kmalu smo imeli tri zvrhane škatle mahu in že smo šibali proti spodnji postaji žičnice na čaj. Tudi fajn. Zdaj ga bo le še treba odmrzniti, posušiti in čez čas stopiti v resno akcijo.
In zdaj sneži. Res sneži. Hihi, ubogi tisti, ki še nimajo mahu :)
26. November 2005 ob 10:03
Ej, še dobro da smo šli včeraj, poglej kakšno vreme je šele danes! ;)))))