| Naroči se na RSS
Simon mi je poslal sličice z obletnice mature, nekaj je prav zabavnih. Če bo vse po sreči, jih bom uredil in objavil v nedeljo. Danes zjutraj gremo namreč na trgatev na Štajersko in ni časa, baje je treba biti naspan. Na kratko je dovolj, itak so to verjetno precej nepomembne informacije.
Morda le to, da sem danes začel spremljati Lost in sem trenutno tam nekje pri osmem ali devetem delu. Luštna reč. Še kdo gleda (poleg Marka)?
Ah, faks. Prav hecno je brati bloge študentov, večina že jamra :) Nekateri celo upravičeno. Zame je recimo kar mali kulturni šok, da grem ob devetih zjutraj v Ljubljano, domov pa pridem ob devetih zvečer z vlakom. Predavanj je precej, pa še tako nerodno, da se ne prekrivajo, kar pomeni, da nekako ni več pametnih izgovorov, da jih ne obiskuješ, hehe. Sicer je lepo, ko te sošolke povabijo na kak sok, a vseeno raje doma pijem alpsko mleko. Verjetno se bo treba navaditi na vse hudo. Jutri grem recimo že petnajst do sedmih na vlak. Baje. Sredi noči, če mene vprašate. Tako kot vse ostalo, kar je pred enajsto.
A k sreči nekaj tudi odpade oz. sem oddelal že danes, zato upam, da bom doma pred večerom. Vesna sicer pravi, da bo za Bežigradom, zato ne bom imel kakih posebnih prilik, da bi dajal pripombe na izbiro nogavic ali kaj slično pomembnega. Pa drugič, prilika je itak vedno, lol (zdaj bom pa kregan:)
Tudi filma si ne morem pogledati nobenega, ue. Sem pa za servis dobil Kobilico. 20 % sem dal bratu, ki mi je pomagal odšraufati disk. Se mi zdi, da se mu je fino zdelo :)
Kar te ne ubije, te naredi močnejšega :)
Nek čuden prehlad me je napadel, zato sem kljub malce drugačnim namenom obletnico prežival ob litru sadnega čaja, ki pa je bil prav tako zelo okusen. Simon je prevzel vlogo glavnega fotografa, jaz pa sem bil za backup asistenta. Hm, za tiste, ki jih stvar ne zanima, naj povem, da je bilo zelo lepo, za tiste, ki bi rad prečitali še kaj, pa povem še naslednje… Po spletu čudni okoliščin, ki so vključevale ford in pobeglo žirafo, sva se s Simijem nekaj pred osmo znašla na kamniški obvoznici. Dobro oprtana sva se povzpela v gornje nadstropje boljše krčme po imenu Antonio.
Tam sva šefu pomagala pripraviti mize za moj rojstni dan.
Uredili smo še vse potrebno za neposredni prenos nogometa, nakar so počasi začele kapljati bivše. In bivši.
Naslikalo se jih je kakšnih dvajset, meni pa je pripadla vloga popisovalca prebivalstva. Tako sem zbral telefonske številke vseh prisotnih deklic in Kerna. Nikoli ne veš, kdaj pride prav.
Skupaj smo obujali spomine na pretekle in polpretekle čase ("dvainštrdesetga leta, ko je Nemc v vas pršu…") ter se zabavali ob dobri pijači. Malo pred poldnevom smo z Blažekom, Harijem in Foškom ugotovili, da manjka jedača, zato smo si privoščili kebab. Yummy!
Naključni obiskovalci naju s Simonom so začeli počasi odhajati. Lepo jih je bilo znova videti zbrane, vsi skupaj pa smo se nekako strinjali, da bo treba dotično zadevo v prihodnosti izvajati pogosteje. Predlogi mesečnega srečevanja se mi zdijo nekoliko pretirani, semestrska druženja pa bi bila gotovo bolje obiskana. Morda tudi s strani razrednika in nekaterih tokrat manjkajočih. Kljub temu pa je več kot dvotretjinsko zasedanje jako dober rezultat v primerjavi s kakšnimi drugimi razredi.
Domov smo šli zgodaj. Zgodaj zjutraj.
Aja, tisti trije, ki so se prebili do konca sestavka, se verjetno sprašujejo, kje za vraga so obljubljene slike in maili in naslovi in telefonske sošolk. Hm.. Eksistirajo. Slike na disku čakajo na cenzuriran nabor, naslovi pa na nekoga, ki jih bo pretipkal. Patience, my little hobitses. Vse pride. Tudi one :)
500 slik ni nekaj, kar bi se dalo prefiltrirati v nekaj minutah. Sploh zato, ker ima vsaka slika svojo 45 minutno zgodbo :)
Zdaj pa čakam na vtise in "where’s my pic ranting".
Win2k – Ni šlo. WinXP – Ni šlo. Win98SE z diskete – Ni šlo. Dos z diskete – Ni šlo. Dos 6.22 z bootable cdja – Ni šlo. Presneto. Potem je tecumseh predlagal live linux. Poleechal sem Slax, inštaliral, vstavil plošček in je delalo iz prve. Nato mi je pomagal z navodili. Pa smo formatirali, popravljali master boot record in podobno. Fdisk, ki prej nikakor ni hotel delati, je v Linuxu delal kot pesem. Po tem je sledila inštalacija z Win2k, ki je spet bila corruptana, vse pa se je rešilo s spremebo parametrev diskov v Biosu. Potem sem končno (po dveh neprespanih nočeh) ugledal famozni “Windows 2000 is starting up” screen. Ker nisem imel nobenih driverjev, je malce trajalo, da sem usposobil mrežno kartico in integrirano zvočno, presenetilo pa me je, da sta USB porta delala takoj, pa čeprav je matična tako stara, da nima niti enega PS2 porta (miš in tipkovnica sta priklopljeni preko posebnih vmesnikov). Sledila je namestitev SP4 za Winse, kar je trajalo dobri dve uri (čeprav le dobrih 30 MB). V tem času sem pogledal Bridget Jones’s Diary 2, med namestitivijo service packa pa še Siddhartin koncert na stadionu za Bežigradom.
Zdaj pa zadeve špilajo. Jutri le še prenesem backupane podatke s starega diska, posesam, počistim in to je to.
Slikce! Vidite lahko “dual monitor”, kišti, količino prahu, moj disk s povsem legalno vsebino, pa seveda katran na kišti in končni rezultat :)
Dobil sem Pentium 333 MHz s sesutimi Winsi in željo, da restoram podatke z diska. Odklopil sem disk, nastavil dodatne jumperje in ga zamenjal z mojim, kjer je bil potem slave. Tako sem prekopiral podatke, prestavil disk nazaj in šel formatirati. Po formatu in kopiranju fajlov se Winsi prijazno auto rebootajo in pričaka me obvestilo "Press any key to continue…". Kul. Ampak tipkovnica ne dela! WTF!? Ni šlo in ni šlo, poskusil sem s tremi različnimi tipkovnicami na USB, PS2 in še onem starem čudnem portu (KBD1? Keyboard connector). Ni efekta. Damn it. Nato sem poskusil z WinXP. Formatiram, začnem z inštalacijo, a po auto rebootu pa mi javi, da ne najde boot particije. Fckn great.
Zdaj pset poskušam z WinXP. Damn you, ker mi ne prinesete vseh adapterjev, ko bi radi servis!
In ste vedeli, koliko katrana se nabere na notranji strani ohišja, če kadite v sobi? Neverjetno, pri meni prav zaudarja :/
Čez nekaj ur imamo z bivšimi sošolci obletnico mature. Ne ravno terminsko točno, a važen je namen – srečanje. Me prav zanima, koliko se jih bo naslikalo :) Hm, morda pa še kaj poslikam… BBL.
