17. October 2005 | |
Poslano v Vse
Že kak teden nazaj so doma pekli kostanj, a sem se takrat zaradi zaposlenosti z mašino na servisu dokopal le do štirih ali petih primerkov. V soboto pa smo s trgatve prinesli domov par litrov mošta, zato je bila nova peka kostanja skoraj neizogibna. Zgodaj popoldne sva se dobila z Vesno in odšla proti bližnjim gozdovom; vsak s svojo vrečko. Vreme je bilo krasno za sprehod, čeprav zjutraj morda ni kazalo najbolje zaradi megle. Prečkala sva Kamniško Bistrico (Vesna: "oni potok") in se odpravila po cesti za Tunjice in/ali Stolnik. Krasno se je bilo sprehajati po goszdovih, sploh takrat, ko sva končno našla kostanje. Drevesa. Spodanj so bili popolnoma izropani.. Nisva obupala, hodila vedno dlje in dlje, a uspeh je bil skorajda ničen. Po nekako treh urah sva le odšla domov, kjer sva kasneje preštela primerne kostanje in dosegla impresivno številko. 6. Hah, itak nama doma niso verjeli, da sva nabirala kostanje, ampak počela vse kaj drugega. Hihi. No, luckily je ostalo nekaj kostanja še od prejšnjega tedna, zato smo hitro rešili zadrego. Kostanj je bil odličen (Vesna: "čeden"), a mošt neprimerno boljši (Vesna: "hočem litr!":)
Nato sva imela z ljubo še ljubko kosilo (Vesna: "grmumf, mmumf, mmm, dobro, mljask, mm"), potem pa ogled filma Kingdom of Heaven. Jaz sem zaspal, Vesna pa je rekla, da bo drugič pogledala do konca. Tudi prav. Lost je way better :)
Nasploh je bil en fleten dan. Geek’s external report: Nebo je še vedno modro.