Kostanj
Že kak teden nazaj so doma pekli kostanj, a sem se takrat zaradi zaposlenosti z mašino na servisu dokopal le do štirih ali petih primerkov. V soboto pa smo s trgatve prinesli domov par litrov mošta, zato je bila nova peka kostanja skoraj neizogibna. Zgodaj popoldne sva se dobila z Vesno in odšla proti bližnjim gozdovom; vsak s svojo vrečko. Vreme je bilo krasno za sprehod, čeprav zjutraj morda ni kazalo najbolje zaradi megle. Prečkala sva Kamniško Bistrico (Vesna: "oni potok") in se odpravila po cesti za Tunjice in/ali Stolnik. Krasno se je bilo sprehajati po goszdovih, sploh takrat, ko sva končno našla kostanje. Drevesa. Spodanj so bili popolnoma izropani.. Nisva obupala, hodila vedno dlje in dlje, a uspeh je bil skorajda ničen. Po nekako treh urah sva le odšla domov, kjer sva kasneje preštela primerne kostanje in dosegla impresivno številko. 6. Hah, itak nama doma niso verjeli, da sva nabirala kostanje, ampak počela vse kaj drugega. Hihi. No, luckily je ostalo nekaj kostanja še od prejšnjega tedna, zato smo hitro rešili zadrego. Kostanj je bil odličen (Vesna: "čeden"), a mošt neprimerno boljši (Vesna: "hočem litr!":)
Nato sva imela z ljubo še ljubko kosilo (Vesna: "grmumf, mmumf, mmm, dobro, mljask, mm"), potem pa ogled filma Kingdom of Heaven. Jaz sem zaspal, Vesna pa je rekla, da bo drugič pogledala do konca. Tudi prav. Lost je way better :)
Nasploh je bil en fleten dan. Geek’s external report: Nebo je še vedno modro.
17. October 2005 ob 19:34
ja clo šest, to pa je številka za u ginesovo
17. October 2005 ob 20:32
Pomoje se Klemnu ni dalo nabirati kostanj, je raje kej drzga počel, zato toej številka 6!!
pa še te so mu pomoje padli ponesreči kam v žep, drgač jih ne bi iblo nič!!
lp vsem
18. October 2005 ob 9:47
Ja, tudi mi smo imeli podobno izkušnjo. V nedeljo sem šla z Medejo in Luno. Končalo se je tako, da smo kupili kilo kostanja (kar je res sramota) pri zelenjevarju. Potem smo ga doma jedli v veri, da je nabran z lastnim trudom. Na koncu sva le obelodanile njegov izvor. Komentar Gospoda Alberta je bil:”Pa glih tak okus ma, kt da je domač.” Ja, sej, vsak kostanj je nek doma.