brumec.org

Po obletnici

Kar te ne ubije, te naredi močnejšega :)
Nek čuden prehlad me je napadel, zato sem kljub malce drugačnim namenom obletnico prežival ob litru sadnega čaja, ki pa je bil prav tako zelo okusen. Simon je prevzel vlogo glavnega fotografa, jaz pa sem bil za backup asistenta. Hm, za tiste, ki jih stvar ne zanima, naj povem, da je bilo zelo lepo, za tiste, ki bi rad prečitali še kaj, pa povem še naslednje… Po spletu čudni okoliščin, ki so vključevale ford in pobeglo žirafo, sva se s Simijem nekaj pred osmo znašla na kamniški obvoznici. Dobro oprtana sva se povzpela v gornje nadstropje boljše krčme po imenu Antonio.
Tam sva šefu pomagala pripraviti mize za moj rojstni dan.
Uredili smo še vse potrebno za neposredni prenos nogometa, nakar so počasi začele kapljati bivše. In bivši.
Naslikalo se jih je kakšnih dvajset, meni pa je pripadla vloga popisovalca prebivalstva. Tako sem zbral telefonske številke vseh prisotnih deklic in Kerna. Nikoli ne veš, kdaj pride prav.
Skupaj smo obujali spomine na pretekle in polpretekle čase ("dvainštrdesetga leta, ko je Nemc v vas pršu…") ter se zabavali ob dobri pijači. Malo pred poldnevom smo z Blažekom, Harijem in Foškom ugotovili, da manjka jedača, zato smo si privoščili kebab. Yummy!
Naključni obiskovalci naju s Simonom so začeli počasi odhajati. Lepo jih je bilo znova videti zbrane, vsi skupaj pa smo se nekako strinjali, da bo treba dotično zadevo v prihodnosti izvajati pogosteje. Predlogi mesečnega srečevanja se mi zdijo nekoliko pretirani, semestrska druženja pa bi bila gotovo bolje obiskana. Morda tudi s strani razrednika in nekaterih tokrat manjkajočih. Kljub temu pa je več kot dvotretjinsko zasedanje jako dober rezultat v primerjavi s kakšnimi drugimi razredi.
Domov smo šli zgodaj. Zgodaj zjutraj.
Aja, tisti trije, ki so se prebili do konca sestavka, se verjetno sprašujejo, kje za vraga so obljubljene slike in maili in naslovi in telefonske sošolk. Hm.. Eksistirajo. Slike na disku čakajo na cenzuriran nabor, naslovi pa na nekoga, ki jih bo pretipkal. Patience, my little hobitses. Vse pride. Tudi one :)
500 slik ni nekaj, kar bi se dalo prefiltrirati v nekaj minutah. Sploh zato, ker ima vsaka slika svojo 45 minutno zgodbo :)
Zdaj pa čakam na vtise in "where’s my pic ranting".