Jazzy. Po domače.
Včeraj zvečer (oz. danes zgodaj zgodaj zjutraj) bi vas lahko le polinkal na Vrtcev blog. Pa da, prečitajte si tam, itak me ponavadi prehiti, ko se kaj zanimivega pripeti. Geeky blogger, get a CMS :P (now look who’s talking..). Pa še osrečili ga boste, da mi ne bo jamral, kako mu potenca obiska pada, hihi.
Kaj je torej omembe vrednega? Recimo to, da nas je lepi mož Kern zapeljal v Ljubljano na jazz (ne, ni džez, OMG!). Big Band RTV je uprizoril prav uhljem všečno koncertiranje. In depth review? Za vas vedno, seveda. Koncept je bil preprost. 20 komadov, big band in štirje vokalisti.
Prva je bila na vrsti Eva (Hrenova, baje ex-Katrinas, sicer pa diplomirana kitaristka in pevka in oh in sploh). Kaj reči o njej? Vse najlepše, mar ne? Ja, odpela je res fino, celo tako fino, da je naslednji, Ivo, izpadel jako medlo, čeprav je glede na napoved očitno nek sposoben glasbenik (ah, da, imel je celo nek avtorski komad, sicer v španščini. go figure.). Tretja je bila na vrsti Kristina, mladenka iz Bele Krajine, ki je imela zanimivo frizuro. Ha, zdaj pa se vprašate – je bila res tako "fajn", da je najprej omenil frizuro? Ma ni bila slaba, ampak frizura je res izstopala, heh. Takisto je odpela par interesantnih pesmi in popestrila sceno, ki jo je malce umiril Špacapan. Potem pa je na oder prišel Uroš. Celjan. Štajerc. A očitno z željo, da postane nekdo drug (Kdo? Mar niste prečitali, kaj pravi Vrta? Ste? Dajte znova, let’s hit up that counter, hihi). Ja, bil je edini, ki je požel povsem spontan aplavz za pevski nastop sredi komada. Wicked. Model je igral in špilal in navduševal. Pohvaljen, morda še najbolj za dvih razpoloženja, heh. Gotovo se je najbolj vtisnil v spomin.
Na koncu so zapeli še skupni komad (oz. dva), kjer se je pokazalo, da s svojimi glasovnimi sposobnostmi Eva owna vse. Totalno tih je izpadel Ivo, Kristina je bila srednja, Urošu pa se je še vedno le smejalo. Zabaven tip.
Celotno gledano je bil zelo prijazen koncert, lahko si želimo le š več takih. Itak so monthly, pozanimajte se, če se vas tiče, jaz vas ne bom vabil, ker je polno tako ali tako.
Ko pa sem prišel domov, me je na desktopu pričakalo par messenger oken, kjer so bile mlade dame mnenja, da jih besno ignoriram. Tokrat še ne =)
Nato sem v tray porinil Our Of Exile od skupine Audioslave in si naredil mp3je, da lahko sedaj poslušam. Imam original, sue me! Hvala, Eva, prav fino je.
