Vse najboljše, Uroš!
Včeraj zvečer sem bil vabljen na obvoznico na praznovanje nove obletnice postaranja Uroška, ki je sedaj tudi ameriško polnoleten in po domače lep. Tja sva šla skupaj s Simonom in mu prinesla darilo v vrednosti dobrih 100 tisoč tolarjev. Predobra sva! A on si to zasluži. In še več – Mozartove kroglice. No, sicer je dobil kar nekaj uporabnih daril, morda naj posebej omenim večnamenski flajšter in etno štumf, ki ga bo gotovo pogosto zlorabljal. Ohwell, kasneje se nam je pridružila še Ines in tako sem bil še v lepši družbi.. Sploh potem, ko so se najbolj mikavne tri (Janja, Ines in Kern) zbrale okrog mene. Le Uroš je ljubosumno zrl preko mize. Le v koga. Ali katero?
Ura je odbila polnoč in ugotovili smo, da ima sedaj rojstni dan še Janja, kar je bilo znova treba proslaviti. Nato pa je bilo počasi dovolj in Simon me je spet zapeljal. Domov.
Ah. Sedaj pa poslušam cede Judite Kavčnik z naslovom Sonce ulice obarva. Rabim playlist!
