brumec.org

Judite

Naja me je povabila na koncert Judite Kavčnik in njenih sester. Vse skupaj sem zaradi lažjega pomnjenja poimenoval kar Judite. Čeprav je bila potem ena Pavlina in druga Martina. Ene pa sploh ni bilo. So bili pa zato še štirje tipi. Pavlina je imela čelo (inštrument, ja?), Judita violino, Martina tam-tam, pobje pa električno kitaro, bas kitaro, bobne in violino. Tako. Si predstavljate, kako to zveni? Dobro zveni. Imajo potencial. Pevka sploh (Judita je pevka, glavna). Malce spominja na pevko pri Tabu, kasneje celo malo na Skin (ex Skunk Anansie) na novem albumu, čeprav bi Judito precej raje slišal v kaki "Post orgasmic chill" varianti, če veste, kaj mislim.
So pohvale vredni, tudi poslušanja, mislim pa, da se še malce iščejo, a ravno zato precej obetajo. Po eni strani upam, da jih zanese v bolj jazzovske vode (a zato nujno rabijo klavir), po drugi pa bi lahko bili malce bolj rockerski, a v tem primeru bi lahko malce "pospešili" bobnarja, ki je morda preveč poudarjal metlice in premalo resnejše in predvsem hitrejše zvoke. Poleg tega je bil včasih tudi preglasen za skupino, sploh na začetku.
Martina je premalo prišla do izraza s svojim nežnim glasom (in stasom), zato upam, da bo v prihodnosti postala (ali delovala) kanček bolj samozavestno in ob tišji glasbeni spremljavi, kjer bi jo bilo bržkone odlično poslušati.
Pavlina pa je imela svoje fine trenutke s čelom (še vedno inštrument, heh), škoda, ker ni bilo to bolj poudarjeno.
Kaj pa o Juditi, gonilu benda? Deluje polna energije, ki jo ime dovolj zase in za poslušalce. Morda ji res nisem naklonil nasmeha, a le zato, ker sem se koncentriral na poslušanje. In nisem bil razočaran, prej pozitivno presenečen. Le 3 ksit za cede me je malo stisnilo.
Upam, da jih še kdaj slišim. Morda do takrat odkrijejo svoj slog, poudarije prednosti v okviru zmožnosti in navdušijo širše. Vsekakor lep večer, hvala.

In potem sem se odpeljal domov, kjer je bilo -10 stopinj. Brr.

Smučal sem!

Juhu! Prvič letos sem smučal. Po tem, ko sva pred dobrim mesecem z Marušo obupala pod Krvavcem due to gužva, smo danes s familijo odšli na Roglo. Karte so drage, tudi študentske, ampak proge so bile super, temperatura über nizka (zjutraj -13, kasneje -10, pa spet -12), a z dolgimi gatami se da, res. Kako je bilo fino.
Za kosilo smo šli v bližnjo gostilno, kjer semnaročil kranjsko klobaso (par!), mami pa pivsko klobaso. Kelnar je prinesel celo pivsko in pol kranjske. Tako je naredil.
Z mami sva malo menjala priloge in te reči.. Ker je imela ona senf, jaz pa zaseko.. In sem se sprijaznil s svoje pol klobase in dobil pol še od mami. Potem papride račun, kjer je bila računana cela kranjska. WTF? In sem se sporekel. Kanček. Pač zahteval, kar mi pripada.
Zato sem dobil še pol klobase. Trdil je, da kranjske, a jaz sem na krožniku spet ugledal jelenovo z zaseko in čebulo. Pa hren, mm.. However, sem pojedel, ne.. Ko sem pa že skoraj dokončal, pa je prinesel še pol klobase, rekel, da se je zmotil in da je to moje, nakar mi jo je hotel poriniti na krožnik.. Jaz pa sem se tisti čas že najedel, tudi pomfrija.. Zato smo mu dali 300 tolarjev, da je odnesel tiste pol klobase nekomu drugemu in dal mir. Jaz sit in on cel kozel. Je bil res.
Ko smo prišli nazaj k dediju in babici, sem 4 ure spal. Prepih in Sonček sta me malo.. Ko pa sem prišel domov, me je napadla Naja, juhej. Se je vedno veselim, čeprav ona tega ne ve :)

Gremo na Štajersko

Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo, gledat kaj delajo ljubice tri. Prva mi jesti da, druga mi piti da, tretja me v kamrico svojo pelja.
Grem pa še na Roglo in digitalca vzamem s sabo.. :)

Čez 10 k

Pa smo jo, hihi. Včeraj ste presegli mejo 10 tisoč klikov. Kako impresivno! To je skoraj toliko, kot slo-filesharig dobi v petih minutah v času največje aktivnosti :)

Multi iskalnik

Kakšna je vaša domača stran? Moja je bila dolgo časa Google, vendar mi je šlo na živce to, da sem moral za Najdi.si odpirati novo stran in za IMDb, ki ga prav tako pogosto rabim, spet novo. Pa slike? Novo, kakopak. Zato sem se odločil, da vse to združim, gostovanje pa sem dobil na strani miranov.
Z veseljem vam predstavljam stran, ki si jo lahko nastavite kot homepage:

Orientacija na zimskem nebu

Sestrična Sandra me je prosila, da ji pripravim kratek opis orientacije na zimskem nebu. Za primer, če se izgubi kje na Pohorju, heh. Vrgel sem se v delo.. Če pa še koga zanima, kako je s temi stvarmi, si naj seveda prebere in morda celo kaj pogleda, ko pride čas. In vreme.

Mornarji na odprtem morju so se v časih, ko še ni bilo kompasov, orientirali po zvezdah. Zapomnili so si glavna ozvezdja in tako z gotovostjo vedeli, v katero smer morajo pluti, da bodo prišli na cilj. Sedaj, ko poznamo kompase in globalno navigacijo s pomočjo satelitov v vesolju, smo na morju varni tudi takrat, ko je oblačno.

Opazovalci neba namreč poznajo več različnih stanj. Prvi sta vsem dobro znani, to sta dan in noč. Po dnevi je na nebu Sonce, ki nas greje in nam daje svetlobo, zvečer pa Sonce zaide in oblije nas tema. Takrat se pojavijo zvezde. Vendar ne vedno. Pa veste zakaj? Zaradi oblakov, seveda. To sta drugi dve značilni stanji na nebu, jasno in oblačno vreme. Ponavadi imamo vsi rajši jasno vreme, oblaki nam pridejo prav le takrat, ko nam poleti primanjkuje dežja ali ko nam pozimi prinesejo snežinke.

Za orientacijo mora biti vreme seveda jasno in čim bolj temno, da dobro vidimo zvezde. To pa nas pripelje do tretjega para, do nočnega neba z Luno in nočnega neba brez Lune. Luna je namreč Zemljin satelit in jo lahko gledamo vsak mesec znova. Astronomi pa imajo raje čas, ko Luna na nebu ni vidna, saj takrat bolje vidimo še tako majhne zvezdice.

(Primer: Opazuj nočno nebo v popolni temi in primerjaj z opazovanjem neba, ko je zraven prižgana močnejša luč.)

Če se ponoči izgubimo na Pohorju in ne vemo, kako priti domov, moramo torej logično ukrepati. Najprej poiščemo neko odprto jaso ali vrh hriba, od koder lahko kar najbolje vidimo razna ozvezdja. Prav tako kot pri dnevni orientaciji po Soncu nam tudi tu pomaga, če vemo, koliko približno je ura. Zvezde se namreč podobno kot Sonce pomikajo od vzhoda proti zahodu, le ena je ves čas na svojem mestu.

Ta zvezda se imenuje Severnica. Kako jo najdemo? Najprej na nebu poiščemo veliko ozvezdje Veliki voz, ki je prav tako na severni strani neba. Veliki voz sestavlja 7 zvezd. 2 kolesi, 2 kot stranica in 3 v ročaju. Ko najdemo veliki voz, si dobro ogledamo prvo kolo in prvo točko stranice ter ju povežemo v navidezno linijo, nato pa navidezni liniji od kolesa do roba sledimo še za približno 5 takih razdalj in že ugledamo svetlo precej zvezdo. To je Severnica, zadnja zvezda v ročaju Malega voza.

Ursa Major (Veliki medved; Veliki voz je del velikega medveda)

Ursa Minor (mali medved; Mali voz je del Malega medveda)

Polaris (Severnica, edina zvezda na nebu, ki je navidezno vedno na isti točki)

Ko najdemo Severnico, se potem zlahka orientiramo, saj imamo določen sever, ostale smeri pa seveda potem takoj določimo.

A kaj storiti, če Severnico prekriva oblak?

Takrat si moramo seveda pomagati s kakim drugim ozvezdjem. Največje in najbolj veličastno ozvezdje na zimskem nebu je prav gotovo Orion, ki se pozimi prikaže že precej zgodaj in ga na poti od vzhoda na zahod lahko spremljamo praktično celo noč. Prav zato smo prej omenili, da je pomembno, da vemo, koliko je približno ura. Februarja recimo Orion vzide in pride dovolj visoko že recimo ob osmih zvečer. Takrat je na vzhodu, potem pa se preko neba pomika na zahod. Kako pa prepoznamo Orion?

Orion je prav tako veliko ozvezdje, najbolj značilnih pa je sedem svetlih zvezd. Posebnosti Oriona so Orionov pas, dve izredno svetli zvezdi (Betelgeza in Rigel) ter Orionova meglica (uradno imenovana M42; M predstavlja Messierjevo število, vsi večji objekti – ne planeti – imajo svoje M število).

Levo zgoraj je oranžna Betelgeza, izredno stara zvezda, ki jo imenujemo rdeča orjakinja. Čez pet milijard let bo tudi naše Sonce naraslo, vendar ne v tolikšni meri kot Betelgeza.

Desno spodaj je Rigel, izredno svetla zvezda.

Primer: Na Soncu, ki je manjša zvezda, je temperatura na površju 6000 stopinj Celzija, na Betelgezi, ki je stara in se že ohlaja, je temperatura še vedno vročih 3500 stopinj Celzija, na Riglu pa je temperatura kar okrog 10000 stopinj Celzija.

Na sredini vidimo tri zvezde, ki sestavljajo Orionov pas, pod njimi pa meglico M42.

Levo in nekoliko nižje od Oriona (zato na nočnem nebu vzide tudi nekoliko kasneje) najdemo najsvetlejšo zvezdo na nebu, to je Sirij. Sirij je pravzaprav dvozvezdni sistem, kar pomeni, da sta to dve zvezdi, ki ju vidimo, kot da bi bili čisto blizu skupaj (Sirij in Sirij B).

Nekoliko višje na nebu lahko opazimo najslavnejšo zvezno kopico, Plejade. Gostosevci, kot jih tudi imenujemo pri nas, sprva izgledajo kot majhen svetlobni »oblak«, z natančnejšim opazovanjem pa lahko vidimo 7 svetlih zvezd, ki jih nekateri imenujejo tudi 7 sester.

Kaj pa pomeni zvezdna kopica? Gre za izredno veliko skupino zvezd, ki jih pravzaprav ne moremo videti s prostim očesom, a skupaj delujejo kot že omenjeni oblaček. Natančni zvezdni raziskovalci so v Plejadah našteli okrog 250 najrazličnejših zvezd.

Čez celotno nebo pa poteka Rimska cesta, ki je vidna čez celo leto, a le ob jasnem in temnem nebu, torej v dobrih pogojih. Precej blizu Rimske (ali Mlečne) ceste (nekoliko severneje od Plejad) pa lahko najdemo še eno zelo lepo ozvezdje, Kasiopejo.

Kasiopeja ima obliko dvojnega v (W), torej je sestavljena iz petih svetlih zvezd.

Ker se Kasiopeja tako kot vse ostale zvezde navidezno vrti okrog Severnice, za katero smo že rekli, da navidezno miruje, je seveda vsakokrat drugače obrnjena.

Kaj pa planeti februarja? Merkur in Venera nista vidna, Mars je viden v ozvezdju Strelca kakšni dve uri pred sončnim vzhodom, Jupiter vzide pozno zvečer in ga lahko vidimo v ozvezdju Device, najbolje pa ta čas lahko opazujemo Saturn, ki je viden v ozvezdju Dvojčkov, torej relativno blizu Plejad.

To je to, želim vam jasno nebo. Opomba: Slike so izpuščene v spletni verziji.

Celotna verzija s fotografijami