| Naroči se na RSS
Po včerajšnjem zmagoslavju Roka smo danes dobii še bronasto medaljo v ekipnem tekmovanju. Šlo je tesno, razlika je bila po osmih skokih za manj kot meter, a nam je uspelo! Juhu! Skakalci, super ste!
Dodatek:
Simon mi je poslal še dve fotografiji s kasnejše slovesnosti (flower ceremony), kjer lahko vidite, kako zanimivo si Nemci predstavljajo slovensko zastavo.
Rok Benkovič je svetovni prvak za leto 2005 v smučarskih skokih na mali skakalnici! 0wnal jih je! Sem ponosen, da je Kamničan in da sem Kamničan tudi jaz! Bravo!
Včeraj klic. Živjo, tukaj Barbara, bi mi prišel popraviti računalnik? OK, consider it done. Zjutraj me pride iskat, odideva v Volčji potok. Pridem v njeno sobo in že me naskoči. Koker španjel. Oh, pes. Vseeno uspem priti do računalnika, starega cca. 6 let in OS, ki se imenuje Windows 98. Kaj je že to? Zadeva je bila občutljivo postavljena. Sumili smo, da nekaj ni v redu z njo. Gripa? Kolera? Podobno. Najprej poskušam namestiti .NET Framework. Ni šlo, je slabo bralo cede. Ok, ok.. Želim namestiti System mechanic 5. Ni šlo. Urgh? Želim posneti NOD32, noče. Panika. Skoraj, no. A vseeno – Dialogi niso imeli niti teksta, na slepo sem klikal Ok/Cancel ipd.. Hecen občutek, huje kot slepo tipkanje.
Poskusim znova, od teh treh mi uspe le z .NET Frameworkom. Kul. Dam gor Spysweeper, poženem, pa dela. Juhu! Dam skeniranje.. melje, melje.. Na sredi obupam, pobrišem 186 najdenih.
Poskusim s Sygate firewall, ki ga nekako spravi gor. Kul.
System mechanic še vedno ne dela, zato na nekem cedeju najdem verzijo 4. Worked like a charm, juhej. Ker NOD32 noče, vzamem Avasta. Dela. Še dobro. Reboot, pa se ne postavi v redu. Sygate ikone ni več, Avast se ne naloada pravilno. Očitno neke nekompatibilnosti na zvezi Win98 – Sygate. Sygate leti dol, reboot, lepo.
Odprem Spysweeper, grem v karanteno, označim vse najdene, želim pobrisati, pa po nesreči namesto delete kliknem restore. OMG. Tepec jaz. Zgovarjam se na izredno temen in umazan mali CRT monitor in to, da mi je sonce svetilo v glavo.
Ok, znova Spysweeper, skenira, vmes Avast najde enega trojana, damo v chest, nakar popakiram. Ko sem odhajal po stopnicah, že slišim glas: Našlo je še enega trojana. So what? Daj v chest, ne.. Oh, she.
Pa smo nekako uspeli počistiti tudi osemindevetdesetko. Komajda. Še dobro, da imam par softwerskih opcij.
Naporno je bilo in cedevita je bila dobra.
V četrtek zvečer me je Igor pobral pred hišo, nakar sva skočila še po Miha, vsi skupaj pa v Ljubljano. Po krajšem prehrambenem postanku smo parkirali na Kongresnem trgu, nato pa smo se sprehodili do K4, kjer smo se srečali z Evo in Alenko. Sledil je krajši chat, potem pa smo se s sošolkama odpravili proti vhodu v K4, kjer naj bi bil koncert skupine Silence, Buco in Miha, lepoti mekinjski, pa sta šla na "babje čenče". Silence, skupina (duet, ki postal je kvartet), ki je zadnjo ploščo izdala konec preteklega leta, ta plošča pa je bila kmalu potem s strani Dela in RockOnNet ter mene (hihi, naio ssaion morda vseeno pretehtajo) izbrana za slovensko ploščo leta. Za četrtek ob desetih zvečer je bila v K4 napovedana live promocija po prijazni študentski ceni 1300 SIT (trije boni, ja?), ki smo se je seveda morali udeležiti.
Tako je menilo še mnogo ostalih, zato so nas komajda strpali v kletne prostore, kjer se je koncert zaradi delaya s prodajo kart začel šele ob 23.20. A se je splačalo čakati.
Imeli smo fine strateške položaje, morda je bila Eva vseeno kanček preblizu zvočnikov, ki so bili res.. Glasni. Huh.
Poleg Hladnika na klavirju ter Benka za mikrofonom sta se tokrat pridružila še Jamnik na sintetizatorju in Šalehar na bobnih. Odšpilali so 11 ali 12 komadov, od tega dva starejša, nekaj originalnih in nekaj priredb nove plate. Zanimivo, vsekakor bolj rockovsko, kar je bilo predvsem všeč Alenki. Za dodatek smo slišali še štiri komade, od tega enega povsem novega in enega starejšega.
Well, kako torej koncert? Fino je bilo, morda celo moj najboljši ne-klasični koncert (Adiemus je še vedno zakon). Bobnar je bila zanimiva popestritev, vredna bootlega, ki pa ga žal ni bilo in ga ne bo. Najbrž. However, Bili so pozni (po krivdi organizatorjev) in morda malce kratki, vsaj jaz sem pogrešal kak komad. Pa drugič, morda že v nedeljo v Nemčiji. A gotovo brez mene.
Po koncu sta nas lepotca že čakala, nakar smo odhiteli domov, kjer je ura kazala pol dve. Postelja, moja draga, kje si!
Torej kot sem že rekel – Kako sestaviti računalnik za 130 ksit z dvema pogojema: da bo delal dolgo in da bo delal dobro. Težko, kakopak. A k sreči sva s Sriple Tixom tehtno ter preudarno zastavila zadevo in prišla do končne vsote, ki lepo ustreza zastavljenim merilom. Kakšna pa je bila vsebina in kje so se pojavile dileme, si lahko prečitate v nadaljevanju. Kaj torej potrebuje dandanašnji dober računalnik? Kvalitetno matično ploščo, zadovoljivo hiter procesor, dovolj diska s hitrim dostopnim časom, primerno grafilno kartico, dvd pekač, ustrezen napajalnik in to je nekako to, kajne?
Računalnik, ki sva ga sestavljala, naj bi delal dolgo in brez izpadov, namenjen pa je predvsem za advanced home use, torej ne za igrice ali server. Končna konfiguracija pa kani izgledati takole:
– Gigabytova matična
– AMD Sempron 2800+
– 512 MB 400 MHz DDR RAM Geil
– Maxtor 120 Gb 8 MB cache
– Radeon 9550 s 128 MB DDR (tudi dvi izhod)
– NEC ND-3520
– JNC ATX 826 s 350 W napajalnikom
– Floppy (bel, da bo pasal k kišti)
– ATA 133 kabel (flat)
Tako! Mar ni luštna reč za to ceno? Zraven bo lepo pasal 17" LCD LG monitorček, črna tipkovnica, črni zvočniki in črna miš, heh. Bela kišta pa je zato, ker se manj prah gor pozna :P
Mislim, da sva lahko pohvaljena, čeprav verjamem, da se kdo ne bo strinjal z izborom, a za to ceno se mi zdi odlična reč. Vse skupaj pa kanim naročiti pri Inputu, ki imajo fin customer support (v nasprotju s kakim Comtronom, ki mi ni hotel niti matične menjati, grr).
