Judite
Naja me je povabila na koncert Judite Kavčnik in njenih sester. Vse skupaj sem zaradi lažjega pomnjenja poimenoval kar Judite. Čeprav je bila potem ena Pavlina in druga Martina. Ene pa sploh ni bilo. So bili pa zato še štirje tipi. Pavlina je imela čelo (inštrument, ja?), Judita violino, Martina tam-tam, pobje pa električno kitaro, bas kitaro, bobne in violino. Tako. Si predstavljate, kako to zveni? Dobro zveni. Imajo potencial. Pevka sploh (Judita je pevka, glavna). Malce spominja na pevko pri Tabu, kasneje celo malo na Skin (ex Skunk Anansie) na novem albumu, čeprav bi Judito precej raje slišal v kaki "Post orgasmic chill" varianti, če veste, kaj mislim.
So pohvale vredni, tudi poslušanja, mislim pa, da se še malce iščejo, a ravno zato precej obetajo. Po eni strani upam, da jih zanese v bolj jazzovske vode (a zato nujno rabijo klavir), po drugi pa bi lahko bili malce bolj rockerski, a v tem primeru bi lahko malce "pospešili" bobnarja, ki je morda preveč poudarjal metlice in premalo resnejše in predvsem hitrejše zvoke. Poleg tega je bil včasih tudi preglasen za skupino, sploh na začetku.
Martina je premalo prišla do izraza s svojim nežnim glasom (in stasom), zato upam, da bo v prihodnosti postala (ali delovala) kanček bolj samozavestno in ob tišji glasbeni spremljavi, kjer bi jo bilo bržkone odlično poslušati.
Pavlina pa je imela svoje fine trenutke s čelom (še vedno inštrument, heh), škoda, ker ni bilo to bolj poudarjeno.
Kaj pa o Juditi, gonilu benda? Deluje polna energije, ki jo ime dovolj zase in za poslušalce. Morda ji res nisem naklonil nasmeha, a le zato, ker sem se koncentriral na poslušanje. In nisem bil razočaran, prej pozitivno presenečen. Le 3 ksit za cede me je malo stisnilo.
Upam, da jih še kdaj slišim. Morda do takrat odkrijejo svoj slog, poudarije prednosti v okviru zmožnosti in navdušijo širše. Vsekakor lep večer, hvala.
In potem sem se odpeljal domov, kjer je bilo -10 stopinj. Brr.
1. November 2007 ob 16:16
baje so scimprne