Sreda zvečer
Sprva sem hotel gledati nek star film z naslovom Paint Your Wagon. Vestern s Cli(n)tom Eastwoodom, ki prepeva o e-Lizi. Ni Elisa <elajza>, temveč e-liza. Zabavno. However, kasneje (po sedeminpetdesetih minutah) sem se odpeljal na "sestanek" astronomskega krožka RAK. Seveda to ni bil ravno sestanek, temveč opazovanje. Postavil sem teleskop, učvrstil okularčke in naciljal Plejade. No, pa Gostosevce. Še znam, vsaj nekaj. Kasneje sva z lepim Simijem zapadla v filmsko debato (o šundu, pa o tem, kako je bilo nekoč na zahodu) in se dodobra nasmejala režiserskim ter prevajalskim domislicam. Poročal mi je celo o tem, kako je eni izmed videotek pisal, kako je zgrožen nad dejstvom, da imajo prvi, drugi, četrti, petiin šesti del Vojne zvezd, tretjega pa ne. A so mu zagotovili, da ga bodo priskrbeli že naslednji teden. Pohvalna uslužnost, mar ne? Po astronomcu sva se srečala s tremi bivšimi profesoricami. Prejoj, koliko so imele za povedati.. Midva sva komaj čakala, da bi šla domov, one pa so kaj hitro sklepale, da sva kot študenta postala precej resnejša in redkobesedna. Sure.
Zunaj sem srečal Marušo (in Jure je slinast, mar ne?), ki me je povabila na sok (lahko ugibate, kdo sem plačal) v bližnji lokal, kjer je bilo zakajeno kot v dimniku. In to vem, kajti danes sem že bil v dimniku.
Po kratkem pogovoru sem očistil avtomobilska stekla, saj državni policijski prašič zahteva svoj delež pri tem, ko ogrožaš samega sebe z le delno ošiščenimi vetrobranskimi šipami. Hvala lepa za vašo skrb, gospod miličnik. Da, tudi vozil sem po omejitvah in naredil dooolgo kolono. Kaj moremo, tak je ta svet.
Po prihodu domov sem imel daljši pogovor z mojo bivšo. Urgh.. Ne bom komentiral, a par konstruktivnih sva vsekakor rekla (neizogibno pa se bliža praznovanje njenega rojstnega dne v soboto..).
Nevertheless, nadaljevanje je bilo boljše, saj sem prejel mail od Mateje, ki se (baje!) že veseli najinega skorajšnjega srečanja prihodnji teden. Vem, da me bo presenetila s čem posebnim (to sem napisal le zato, ker vem tudi, da bo brala te vrstice in zato razmišljala o tem, kaj sem mislil s "posebnim", jaz pa bom seveda še nekaj časa skrivnosten). Can’t wait.
Ob vsem tem pa sem nadlegoval še Uroša, ki me je imel kmalu dosti, čeprav sem njegova milijonska bejbi, in je šel gledat Seinfelda. Upam, da se ima fino.
Zdaj pa grem poslati še en email in dan bo zapolnjen. Rahlo konstruktivno, I might add.
